Windows 95 dve desetletji pozneje

Na današnji dan pred 20 leti je izšel eden izmed operacijskih sistemov, ki so spremenili prihodnost računalništva, pa če si to želimo priznati ali ne. Medtem ko je Linuxovo jedro štiri leta pred tem prispelo z majhno objavo v novičarski skupini, je Microsoft samo za marketing ob izidu Windows 95 potrošil 300 milijonov dolarjev. Odkupili so pravice za pesem Start Me Up skupine Rolling Stones (za 12 milijonov dolarjev), Jennifer Aniston in Matthew Perry sta posnela skoraj uro dolgo epizodo o novem operacijskem sistem, bolj ali manj posrečene reklame so se vrtele na televiziji in radiu ter nas pozdravljale s plakatov in iz trgovin, Empire State Building so osvetlili v barvah Windows 95. Glavni način distribucije je bilo tedaj še 13 3,5-palčnih disket, internet pa je ravno prihajal med uporabnike.

Microsoft se je odločil, da bodo revolucionarno spremembo uporabniškega vmesnika pospremili tudi z enako odločno reklamno kampanjo. Windows 95 je nastal kot 32-bitni operacijski sistem, ki pa bo maksimalno združljiv z aplikacijami za DOS in ki bo tekel tudi na šibkejši strojni opremi: takrat je bilo to 320 MB velik disk, 8 MB pomnilnika in 15-palčni zaslon s katodno cevjo, danes pa teče že v brskalniku. Nikakor ni bil Windows 95 prvi 32-bitni operacijski sistem - še Microsoftov Windows NT je bil prej - je bil pa kasneje zagotovo najbolj popularen. To ni tako samoumevno, saj je bil ob njegovem izidu trg operacijskih sistemov bistveno bolj razdrobljen kot danes. Nastopali so Apple, Solaris, Xenix, Unixware, Eurix, SCO in še kdo, ki se ga danes malokdo še spomni.

Windows 95 je prinesel grafično okolje, ki se ga kljub 20-letni evoluciji v svoji srži trdo oklepamo še danes. Predstavil je meni Start, katerega odsotnost je bil največji očitek Windows 8 in razlog za njegov polom. Dvajset let pozneje je moral Windows 10 spet vpeljati meni Start, tako uspešen je (bil)! Grafični vmesnik je obstajal že prej (Apple, Amiga; Windows 1.0, 2.0, 3.0, 3.1 ...), a najbolj se je prijel prav ta iz Windows 95. Uporabnikom Microsoftovih sistemov je Windows 95 prinesel podporo 32 bitom, dolga imena datotek, spodoben grafični vmesnik (ki ga je Mac OS tedaj že imel), Internet Explorer 1.0 (ki je, ironično, letos predal žezlo Edgeu), AGP in USB (v kasnejših verzijah), TCP/IP in recimo Aktovko (za katero nihče ni točno vedel, čemu služi, šlo pa je za zelo daljnega prednika Dropboxa prek disket) ter Koš.

V prvih šestih mesecih se je Windows 95 prebil na šest odstotkov računalnikov, kar je bil tedaj že razlog za preplah, a kot vemo danes, nepotreben. Mimogrede, Windows 95 je stal 400 nemških mark, nadgradnja pa pol manj. Windows 95 je torej Microsoftov operacijski sistem, katerega priljubljenost, vpliv in navsezadnje tudi posledice za računalništvo se lahko kosajo le z Windows XP. Kaj bo prineslo naslednjih 20 let, je težko napovedi. Bržkone se bo razvoj nadaljeval v smeri čim bolj naravnega načina za komunikacijo z računalniki, kjer bodo miško in tipkovnico najprej zamenjale kretnje po zaslonu (to se je že zgodilo), kasneje po zraku (Kinect tu dobro orje ledino) in na koncu glasovni ukazi (Cortana, Siri, Amazon Echo ...).