Zdaj gre zares: New Horizons pri Plutonu

Po skoraj desetih letih se misija New Horizons bliža vrhuncu. Jutri ob 13.50 bo plovilo najbližje Plutonu, kar bo idealna in za zelo dolgo časa tudi zadnja priložnost za posnetke najslavnejšega pritlikavega planeta, ki je bil ob začetku misije še planet. Pluton je majhen, saj ima premer vsega 2368 kilometrov (Zemljin znaša 12.742 kilometrov), in zelo daleč, saj je od Sonca oddaljen 40-krat toliko kot Zemlja.

Da je New Horizons tja prispela v doglednem času, je morala potovati hitro in obenem izkoristiti še Jupitrovo potencialno energijo. Razdalje v vesolju so ogromne in da sploh kam pridemo z omejeno zalogo energije in goriva, ki ju lahko tovorimo v vesolje, smo se že zdavnaj naučili krasti kinetično energijo planetom. Ti so tako veliki, da naših manevrov ne opazijo, a vsak tak manever jim ukrade malo energije in podaljša obhodni čas. Voyager 2 na primer leti še hitreje, ker je izkoristil izjemno ugodno postavitev planetov in je švignil mimo vseh štirih plinastih velikanov, spotoma pa vsakemu pobral nekaj hitrosti (glej sliko).

Proti Plutonu sedaj New Horizons leti s hitrostjo približno 15 kilometrov na sekundo (merjeno relativno na Sonce, glede na Pluton je to še nekoliko več) in nima popolnoma nobene možnosti, da bi zavrla. V vsega nekaj urah ali v optimističnem scenariju v nekaj dneh bo vsega konec in bo spet več milijonov kilometrov proč. Ob najbližji točki pa se mu bo približal na 12.500 kilometrov. To pa je že zelo blizu. Znamenita slika Earthrise je bila posneta z Meseca, torej z razdalje 384.000 kilometrov, pa je že kar dobro razločljiva.

Še ena smola se drži fotografiranja. Oddaljena stran Plutona, ki ima čudne lise, bo ob mimoletu obrnjena stran. Pluton in njegova masivna luna Haron sta namreč usklajena, da si vedno kažeta isto poloblo. Recimo, Mesec Zemlji vedno kaže isto poloblo, obratno pa ne velja. New Horizons je pred dnevi posnel zadnjo fotografijo oddaljene strani, nove pa ne bo več desetletij. Ko bo namreč mimo Plutona, bo temna stran obrnjena stran od Sonca in bo za sodno ostala temna. Kaj so bele lise - gorovja, ravnine, ali zgolj površina z drugim albedom, ni jasno in ne bo še nekaj časa.

Na polu Plutona, kjer je trenutno zima, vlada tema. Tam leto traja traja 247,7 Zemeljskih let, torej bo zima trajala še vrsto desetletij. Vseeno bo New Horizons poizkusil posneti južni pol, ki je že dvajset let v temi. Izkoristil bo mesečino, saj luna Haron odbija kar nekaj svetlobe, pa še blizu Plutona je (zgolj 19.640 kilometrov). Res pa je, da je že sončna svetloba na Plutonu bolj podobna naši mesečini (tisočkrat šibkeje kot podnevi na Zemlji), kaj šele tamkajšnja mesečina.

Poseben podvig je pridobiti podatke s sonde, ki je oddaljena 4,3 milijarde kilometrov. To gre s hitrostjo 1 kb/s, torej bo sonda na Zemlji še mesece pošiljala podatke, ki jih bo poizkusila posneti jutri v tistih nekaj urah, ko bo blizu Plutona. Prve podatke bomo dobili v sredo ob tretji uri zjutraj. Mimogrede, New Horizons dobiva energijo iz RTG, ki trenutno zmore okrog 200 W. O delovanju RTG smo obširno pisali ob pristanku Philae na kometu, ko mu je zmanjkalo sončne svetlobe.