Pretihotapljeni USB-ključi v Severni Koreji vredni celo premoženje

Matej Huš

4. mar 2015 ob 07:58:06

Severna Koreja ostaja ena redkih držav, kamor je treba digitalne vsebine tihotapiti na USB-ključih in drugih izmenljivih medijih, saj internetnih povezav za povprečno prebivalstvo praktično ni. Wired ima zanimivo reportažo, kako je tihotapljenje USB-ključev z izdelki zahodne kulture postalo velik projekt.

Eno izmed operacij vodi North Korea Strategy Center (NKSC), ki ga je ustanovil 46-letni prebežnik Kang Chol-hwan. Letno prek reke Tumen na meji s kitajski ob sodelovanju podkupljenih obmejnih policistov v Severno Korejo prenesejo 3000 USB-ključev, ki vsebujejo zahodne (južnokorejske, ameriške) filme, nadaljevanke in televizijske oddaje. Tega ne počno zaradi zaslužka, temveč ker želijo spremeniti Severno Korejo. Kang ima za to še posebej močan interes, saj je njegova družina v mladosti 10 let preživela v severnokorejskem delovnem taborišču.

Revolucije ni mogoče vsiliti od zunaj, temveč jo mora ljudstvo želeti in prevrat izvesti samo. Odločilne vloge ne bo odigralo orožje, temveč propaganda, saj na tem aparatu sloni celotna severnokorejska oblast. NKSC in sorodne skupine ljudi izobražujejo o svetu, ki obstaja zunaj. Da vsi Zahodnjaki niso sovražniki Severne Koreje, ki želijo krvoločno obračunati z državo, temveč da gre za povsem običajne ljudi s svojimi življenji, ki jim je v največji meri za Severno Korejo pravzaprav vseeno.

Ocenjujejo, da približno 30 odstotkov prebivalstva v Severni Koreji ve za svet onstran meje in kako približno je videti. S propagandno ofenzivo želijo to številko povečati prek 50 odstotkov, ko bi se primež režima moral začeti krhati. Tihotapljenje prek mejne reke ni edini način, saj nekatere druge skupine v Severno Korejo pošiljajo balone, ki nosijo propagando in dolarje, druge USB-ključe tihotapijo v vozilih itd. USB-ključi z zahodnim materialom so v Severno Koreji sila dragoceni in eden je vreden toliko, da lahko ena družina jé cel mesec. V državi je namreč okrog 3,5 milijona računalnikov in pet milijonov tablic, a ni povezave do interneta (Severna Koreja je decembra legalizirala njihovo posedovanje).

To seveda ni prvikrat, da so luč sveta ugledala poročila o propagandni bitki za Severno Korejo (omenjene skupine so namreč ugotovile, da je koristneje severne Korejce obveščati o svetu drugod, kakor druge o svetu v Severni Koreji). Lanski Secret State je dogajanje in življenje onstran demilitarizirane cone plastično predstavil.