Evropski parlament želi ločiti iskalnike od ostalih dejavnosti Googla in konkurence

Evropski parlament je danes s 384 glasovi za in 174 glasovi proti potrdil osnutek resolucije o enotnem digitalnem trgu, o kateri smo v zadnjih dneh v mediji prebrali, da zahteva razdelitev Googla na dve podjetji. Parlament ni nikjer v resoluciji omenjal Googla, je pa iz besedila jasno, da se nanaša tudi nanj. Resolucija je nezavezujoča, ker jo mora potrditi Evropska komisijo, kar ni nujno, da se bo zgodilo.

Resolucija si prizadeva za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, kjer mora pomembno vlogo odigrati tudi enotni digitalni trg. Ocenjujejo, da ima ta še za dodatnih 260 milijard evrov letno potenciala, ki ga lahko odklenemo z bojem proti fragmentaciji trga, pomanjkljivi združljivosti in sodelovanju ter z odpravljanjem regionalnih razlik in neenakosti. Pomemben del je tudi boj proti monopolom.

V resoluciji med drugim piše, da je za preprečevanje zlorabe prevladujočega tržnega položaja nujno strogo izvajati evropsko protimonopolno zakonodajo ter ločiti iskalnike od drugih komercialnih storitev. V njej se nikjer izrecno ne omenja Google, a je kot največji iskalnik v Evropi najbolj na udaru. Evropska komisija že od novembra 2010 preiskuje Google prav zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja, letos pa so preiskavo vnovič odprli in okrepili. Zato je težko napovedati, kako bo Komisija ravnala po široki podpori parlamenta novi resoluciji.

Slovenski evropski poslanci so glasovali v skladu s prepričanjem svojih strank. Vsi poslanci Evropske ljudske stranke (Franc Bogovič, Lojze Peterle, Romana Tomc, Milan Zver in Patricija Šulin) so resolucijo podprli, Ivo Vajgl (Zavezništvo liberalcev in demokratov) ter Igor Šoltes (Zeleni - Evropsko svobodno združenje) pa sta resolucijo zavrnila. Tanja Fajon ni glasovala.

Nemški poslanec iz Evropske ljudske stranke Andreas Schwab, ki je med predlagatelji resolucije, je dejal, da so s tem poslali močan signal Evropski komisiji, da je treba zagotoviti pravične in enakovredne pogoje za vsa podjetja. Povedal je, da resolucija ni uperjena proti Googlu, temveč je njen namen zaščititi trg in potrošnike. Liberalci so mnenja, da je resolucija škodljiva. Sophie in't Veld je dejala, da Parlament ne bi smel sprejemati resolucij, ki so jih zlobirali Googlovi nasprotniki in nasprotniki prostega trga.

Google resolucije ni komentiral. Skupina lobistov Computer & Communications Industry Association, katere član je tudi Google, pravi, da gre za ekstremno in nedelujočo rešitev, ki na hitro spreminjajočem se digitalnem trgu nima smisla. Evropska komisija pa je sporočila, da jo bodo proučili in po pogovoru z udeleženci razmislili o nadaljnjih korakih.

ZDA so se odzvale že pred glasovanjem. Že v torek je Financial Times poročal, da so iz Washingtona v Bruselj poslali več pisem, v katerih so izrazili zaskrbljenost nad predlogom in opozorili na nesprejemljivost zahteve po razdelitvi Googla.