Britanski GCHQ s strašljivimi sposobnostmi potvarjanja informacij na spletu

Glenn Greenwald, ki mu je Edward Snowden predal dokumente iz NSA, je v The Interceptu objavil nove dokumente, ki pričajo o sposobnostih britanske obveščevalne agencije GCHQ pri širjenju dezinformacij po internetu in informacijskem vojskovanju.

Gre za wiki dokument, ki natančno razčlenjuje več deset orodij GCHQ za informacijsko vojskovanje. Večina jih ima oznako operativno in so jih tudi uporabljali, recimo v boju v Afganistanu, nekaj pa jih je v razvojni fazi. Orodja, ki imajo zelo poetična imena, omogočajo najrazličnejše vragolije.

Britanci imajo v lasti Swamp Donkey, ki deluje kot Cryptolocker in na računalniku tarče zašifrira občutljive datoteke, Sunblock, ki onesposobi dostop do spleta in e-pošte, ter Stealth Moose in Angry Pirate, ki sta namenjena vdorom in zaklepom računalnikov z Windows. V drugi skupini orodij za nadlegovanje najdemo na primer Badger za pošiljanje spama, Cannonball za smetenje po smsih, Pitbull za smetenje po sistemih za hipno sporočanje, pripravljeni pa so tudi na faksnaprave. Potem so tu še orodja za javljanje pritožb na spletne strani, ki omogočajo nalaganje vsebine (denimo YouTube), pa orodja za prirejanje rezultatov spletnih anket, napihovanje števila ogledov strani, pošiljanje sporočil v imenu drugih ljudi itn. Nobenih težav ne predstavlja iskanje osebnih podatkov, recimo zbiranje dogajanja v Skypu v realnem času, iskanje osebnih fotografij na Facebooku itn. Celo orodje za identifikacijo avatarjev Second Lifu imajo.

GCHQ je omenjena orodja že uporabila, nazadnje v Iranu pri poskusu blokiranja njihovega jedrskega programa in v Afganistu v boju zoper Talibane. Dokument je bil nazadnje posodobljen leta 2012, GCHQ pa ga ne komentira, razen stare mantre, da delujejo v skladu z zakonodajo in so pod strogim nadzorom.

Vsi se s tem ne strinjajo, zato je britanski Privacy International že začel sodni postopek zoper GCHQ, evropski parlament pa je početje GCHQ označil kot nelegalno. Britanski parlament pa je te dni ignorantsko po hitrem postopku sprejel nov zakon DRIP (Data Retention and Investigation Powers), ki ga mora potrditi le še zgornji dom. Zakon naj bi rešil problem zakonodaje, ki jo je evropsko sodišče razveljavilo, in sicer uvaja 12-mesečno hranjenje prometnih podatkov ter širi možnosti prestrezanja komunikacij.