Google na zahtevo Goldman Sachsa izbrisal spročilo v e-poštnem predalu svojega uporabnika

Investicijski banki Goldman Sachs se je med preizkušanjem internega informacijskega sistema zgodilo, da je uslužbenka elektronsko sporočilo z občutljivimi informacijami poslala na napačen elektronski naslov. Goldman Sachs je od Google zahteval izbris sporočila v prejemnikovem nabiralniku, ta pa ga je napotil na sodišče, a mu kasneje vseeno brez sodne odredbe ugodil.

Incident se je zgodil že 23. junija, ko je elektronsko sporočilo namesto na naslov na domeni @gs.com romalo na enak naslov na domeni @gmail.com. Imetnik tega elektronskega predala ni znan, zato je imel Goldman Sachs precejšen problem. Poizkusili so ga kontaktirati, a ker so bili neuspešni, so se obrnili neposredno na Google. Od njega so terjali izbris sporočila v prejemnikovem nabiralniku, ker da je bilo več kot očitno poslano po pomoti.

Google se je odzval 26. junija in Goldman Sachs napotil na sodišče z besedami, da nimajo pristojnosti posegati v vsebino elektronskih predalov svojih uporabnikov brez sodne odredbe. Goldman Sachs se je obrnil na sodišče v New Yorku in zahteval pomoč v izrednih razmerah (emergency relief) z utemeljitvijo, da poseg za Google predstavlja izjemno enostavno opravilo, medtem ko Goldman Sachsu grozi razkritje osebnih podatkov in nepotrebna krnitev ugleda.

Kako se bo sodna odločitev iztekla, v tem ni primeru ni pomembno, ker se je Google odločil vseeno izpolniti Goldman Sachsovo zahtevo, čeprav ta ni pridobil sodne odredbe. Elektronsko sporočilo v prejemnikovem predalu so blokirali, hkrati pa so preverili aktivnost in ugotovili, da prejemnik od 23. junija še ni dostopal do svojega računa, tako da sporočila ni prebral.

Google in Goldman Sachs sta si oddahnila, a situacija vendarle ni kristalno čista. Spročilo je od Goldman Sachsovega do Googlovega strežnika bržkone potovalo nešifrirano, tako da ga je v teoriji lahko kdor prestregel in prebral. Večje vprašanje pa je Googlova pristojnost posegati v račune svojih strank. Ko je Microsoft napravil nekaj podobnega pri lovu na zaposlenega, ki je kradel kodo, so bile reakcije tako burne, da je moral Microsoft spremeniti pogoje uporabe, ki kaj takega v prihodnosti izrecno prepovedujejo.