Epilog letošnje prevare o pripravi matičnih celic

Matej Huš

5. jun 2014 ob 00:19:13

Prva avtorica letošnjih člankov o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic (STAP), na katera je kmalu padla težka senca dvoma, je po pritisku znanstvene skupnosti in svojega delodajalca japonskega inštituta RIKEN, ki je v svoji neodvisni preiskavi pri avtorici ugotovil kršitve znanstvene etike, popustila in dovolila umik člankov.

Spomnimo, da je Haruko Obokata s sodelavci letos objavila dva članka v Nature, kako lahko z neverjetno enostavnim postopkom somatske celice pretvorimo v matične celice. Po njenih navedbah naj bi zadostovala zgolj izpostavitev celic neugodnim pogojem, najlaže kar kislemu mediju. Kmalu je na članka padla senca dvoma, ki se je okrepila, ko rezultatov laboratoriji po svetu niso uspeli reproducirati. Kasneje se je ugotovilo, da so bile slike v člankih popravljene ter že uporabljene v več drugih publikacijah za prikaz različnih metod.

Te dni je zgodba dobila epilog
, čeprav bo verjetno sledilo še kakšno nadaljevanje. Satoru Kagaya, vodja inštituta RIKEN, kjer dela Obokata, je povedal, da se Obokata strinja z umikom člankov, potem ko ju je zelo dolgo časa zagovarjala. Usoda člankov še niso stoodstotno jasna, ker je v navadi, da se morajo z umikom člankov strinjati vsi avtorji, privoljenja ameriških soavtorjev pa še ni. A v navadi je tudi, da se rezultatov ne potvarja ...

RIKEN je takoj po prvih sumih nepravilnosti ustanovil odbor za preiskavo, ki je marca izdal delovno poročilo, v katerem so označili več težav s člankoma. Končno poročilo, ki so ga objavili aprila, je bilo še bolj neprizanesljivo, saj so v njem metode v članku označili kot znanstveno sporne (scientific misconduct), zaradi česar so vodile do potvarjanja (falsification), a umika člankov tedaj še niso zahtevali. Kot smo že poročali, je Obokata sliko 1i v članku zlepila iz dveh fotografij, fotografiji 2d in 2e pa sta bili v resnici iz njene doktorske disertacije in nista imeli zveze s člankom. Tudi opis metod je bil delno skopiran iz drugih del in se ni skladal s preostalo vsebino članka. Tedaj je Obokata vse navedbe še zavračala z bolj in manj prepričljivimi izgovori.

Nepravilnosti v članku so se še vedno kopičile, saj naj v članku prikaze fotografije celic sploh ne bi bile iz roda mišk, ki so jih uporabljali v članku. Tudi zato je Obokata sprva napovedala umik enega, kasneje pa še drugega članka.

Odziv Nature je medel. Sporočili so, da ne komentirajo umikov in popravkov člankov, ki so v fazi sprejemanja odločitev, dokler ta ni sprejeta. Poudarili so, da postopek traja, ker je treba pridobiti mnenja in soglasja vseh avtorjev. S svojim neukrepanjem si je Nature nabral precej kritik, saj niso zmogli prevzeti niti delne odgovornosti za objavo in zelo zapoznel umik člankov. Standardi pri najuglednejši reviji s svojega področja so pač nekoliko drugačni kot drugod.

Kakorkoli že, zgodba bo verjetno dobila nadaljevanje, saj RIKEN počne dvoje. Obokata svetuje drugi ekipi, katere tehnike je uporabila, da bi uspeli reproducirati njene rezultate. (To kaže, da je bila popolnoma prepričana v svojo metodo in njeno delovanje, zato je rezultate nekoliko "olepšala", da si je čim prej zagotovila objavo. To seveda ni sprejemljivo.) Po drugi strani pa administracija RIKEN premleva, kakšna kazen bo doletela Obokato in morebiti sodelavce, če so za nepravilnosti vedeli.