Finančna kriza dviguje vpis v študije računalništva

Leto 2000 je bilo slabo leto za študij računalništva in informatike, saj se je ravno razpočil borzni balonček IT-podjetij, zato je vpis začel upadati. Začel se je velik razmah finančne industrije in ameriški študentje so si hitro izračunali, da je mogoče z delom na Wall Streetom zaslužiti bistveno več. Do leta 2007 je število diplomantov s področja računalništva v ZDA upadlo na osem tisoč, kar je 60 odstotkov manj kot leta 2003. Potem pa je nastopila huda recesij, ki ne le zdesetkala finančne inštitucije in njihove dobičke, ampak je tudi precej omajala ugled ekonomistov, bančnikov in borznih posrednikov.

Predstojnik oddelka za računalništvo na Stanfordu je tako leta 2008 ugotavljal, da se utegne trend obrniti. IT-jevcev je primanjkovalo, finančna industrija pa je pokala po šivih, še zlasti v pokrizni dobi. Glede na napovedi čedalje višjega povpraševanja po strokovnjakih s tega področja, je napovedal povečan v vpis v tehnične programe.

V izobraževanju se rezultati vsakršnih sprememb kažejo z akademsko zamudo in šest let pozneje ugotavljamo, da si je v ZDA vpis v računalniške programe opomogel. Lansko leto se je število diplomantov povečalo nazaj na 12.500, kar je le še 10 odstotkov manj kot v letih 2003-2004. To predstavlja 13-odstotno rast v zadnjem letu in že šesto zaporedno leto z rastjo. Trend se bo nadaljeval še vsaj štiri leta, saj raste tudi vpis.

Študentje se torej v veliki meri odločajo za študij področij, kjer si lahko obetajo dobro zaposlitev. V ZDA je to še dosti očitneje kot pri nas, ker tam študij ni zastonj in ga vsi razen najboljših (s štipendijami) ali najbogatejših končajo s posojilom, ki ga je treba odplačati. Ali je to dobro, pa je povsem drugo vprašanje.