ZDA hkrati obtožujejo Huawei vdorov in vdirajo vanj

Pretekli mesec je Južna Koreja po pritiskih iz ZDA odločila, da za del svojih telekomunikacij, ki prenašajo občutljiva in tajna sporočila, ne bodo uporabljali Huaweijeve opreme, ker podjetju ne zaupajo. ZDA so v preteklosti že večkrat minirale vse Hauweijeve poslovne priložnosti na Zahodu, med drugim trimilijardni Sprintov posel za nakup opreme za postavitev omrežja 4G, prevzem podjetja 3com ipd. Vse to zaradi tega, ker so v Washingtonu prepričani, da je Huawei povezan s kitajsko vlado, ki jo ZDA uradno obtožujejo vohunjenja in internetnih napadov. Resnica je - obratna.

Novi dokumenti, ki sta jih pridobila The New York Times in Spiegel, kažejo, da v resnici Američani počno vse tisto, kar očitajo Huaweiju. NSA je namreč leta 2010 po treh letih prizadevanj uspela pridobiti dostop do Huaweijevih prostorov na sedežu v Šendženu. Tam so pridobili ogromno količino podatkov o delovanju Huaweijevih proizvodov, glavni cilj operacije Shotgiant pa je vstaviti stranska vrata v Huaweijeve izdelke. Na ta način želi NSA prisluškovati državam, ki prav zaradi strahu pred ameriškim vohljanjem ne želijo kupovati ameriške omrežne opreme. Veliko naših tarč komunicira prek Huaweijeve opreme, zato želimo zagotoviti, da znamo vdirati v njihove proizvode, so zapisali v dokumentih.

Preberemo lahko tudi, da NSA prisluškuje približno dvema ducatoma hekerskih enot iz Kitajske, od katerih naj bi bila dobra polovica povezanih s kitajsko vojsko. Javno je poznana le Enota 61398, ki deluje v Šanghaju in za kitajsko vojsko vdira v zahodne tarče.

Zelo zanimivo pa je, česa ZDA pri vdiranju v Huawei ni uspela najti. V dokumentih ni nobenih dokazov, da bi bil Huawei resnično povezan s kitajsko vlado in da naj bi ji omogoča zlorabo opreme za prisluškovanje. Prav to so Američani Huawei večkrat med vrsticami obtožili.

Huawei ni edina ameriška tarča na Kitajskem. ZDA so uspele pridobiti dostop tudi do mobilnih omrežij dveh največjih kitajskih operaterjev, zelo verjetno pa je tarč še mnogo več.