Največji primer znanstvene prevare v zadnjih desetletjih

V ZDA so odkrili eno največjih prevar v znanosti v zadnjih desetletjih, s katero je brezvestni raziskovalec prikazoval, kakor da preizkusno cepivo proti HIV-u deluje. Z namerno kontaminacijo vzorcev je lažno prikazal pozitivne rezultate, za kar je njegova skupina skupno prejela 19 milijonov dolarjev projektnega denarja ameriškega Inštituta za zdravje (NIH).

Dong-Pyou Han je na Iowa State University (ISU) pod vodstvom Michaela Choja preiskoval AIDS oziroma HIV ter zaščito pred njim. V konkretnem primeru so študirali, ali zajčje celice ob dodatku glikoproteina gp41, ki predstavlja del proteinske ovojnice HIV-a, razvijejo protitelesa proti HIV-u. Han je vzorce seruma kontaminiral, tako da jim je dodal človeški IgG, ki vsebujejo protitelesa proti HIV-1. Na ta način je predstavil, kakor da cepivo deluje in pri zajcih sproži imunskih odziv, ki zatre HIV, čeprav je bil vir protiteles človeški (nekateri ljudje proti HIV-u tvorijo protitelesa).

Gre za eno najbolj predrznih prevar v zadnjih desetletjih. Prevare v znanosti so žal sorazmerno pogoste, a so večinoma omejene na izmišljevanje rezultatov in objavo neobstoječih rezultatov. Skorajda nikoli pa se ne zgodi, da bi znanstvenik fizično mešetaril s svojimi vzorci, da bi prikazal želene rezultate.

Incident in sankcije, ki so doletele Hana, je potrdil James Bradac, ki pri NIH nadzoruje podeljevanje projektov za razvoj cepiv proti HIV-u. Povedal je, da so bili rezultati Chojeve skupine sijajni, zato so poželi veliko pozornosti, a sčasoma vzbudili precej sumov, ker ji ni bilo mogoče ponoviti. Ko je za sume izvedela ISU, je neodvisnim raziskovalcem z druge univerze zaupala njihovo ponovitev, ki ni uspela.

Avgusta so za ponarejene rezultate osumili Hana, ki je vse skupaj priznal, zato se je uspel pogoditi za sorazmerno nizko kazen. Oktobra je odstopil z mesta asistenta, NIH pa mu je novembra izrekel triletno prepoved pridobivanja javnega denarja iz katerihkoli državnih projektov in vodenja, svetovanja, recenziranja ali delovanja v ameriškem javnem zdravstvu. Kot kaže, naj bi Han deloval samostojno in mu ni niti pomagal niti za njegovo početje vedel katerikoli drugi član skupine, vključno s Chojem. Slednji se je javno opravičil za početje svojega podrejenega. Celoten incident je prišel na dan šele sedaj, ko so javno objavili dokumente.

Han je svoja odkritja predstavil na več konferencah in simpozijih v zadnjih letih, ne pa tudi v kakem članku. To ni tako presenetljivo, ker tovrstne študije običajno trajajo dlje časa. Iz ISU so sporočili, da so z interneta odstranili nekaj izvlečkov, medtem ko ne bodo preklicali (retract) nobenega članka. Kaj pa s temi milijoni, ki bi jih lahko porabili za resne raziskave? Od 19 milijonov dolarjev je skupina 10 milijonov dolarjev prejela po objavi "obetavnih rezultatov", štirje milijoni pa še čakajo na izplačilo. NIH se z ISU pogovarja, kaj bodo naredili s temi štirimi milijoni. Glede že izplačanih milijonov pa Bradac pojasnjuje, da bi bilo sila nenavadno, če bi morala univerza vrniti že prejet projektni denar.

Scientific misconduct, kot vsakršno nečastno obnašanje v znanosti imenujejo v angleščini, ni omejen le na objavljanje ponarejenih rezultatov. Čeprav je to najočitnejši in najbolj zavržen primer, sem sodi cel spekter obnašanj, od najmanj do najbolj sprevrženih: citiranje neprebranih člankov, podpiranje zaključkov s citati, ki iz citatov ne sledijo, avtoplagiatorstvo (recikliranje člankov), navzkrižno citiranje kolegov, pisanje nesodelujočih avtorjev na članke, izpuščanje rezultatov, ki ne podpirajo želenega zaključka, izmišljevanje rezultatov, ponarejanje rezultatov itn. Kje potegnemo mejo, je sila spolzko vprašanje, a dejstvo je, da vse objavljene znanosti ni mogoče preveriti, zato moramo za častnost in standarde našega delovanja skrbeti prvenstveno sami.

Večina primerov nečastnega vedenja se reši potiho, a vseeno je seznam raziskovalcev, ki so doživeli javno linčanje, že precej dolg. Vsi poznamo primer Jana Schöna, ki so ga zalotili, ker je v čudežnih člankih o polprevodnikih uporabljal iste grafe. Še en precej razvpit korejski primer je Hwang Woo-suk, ki je na seulski univerzi ponarejal rezultate kloniranja in izdelave človeških zarodnih celic. Obsojen je bil na pogojno kazen. Eric Poehlman pa je prvi znanstvenik, ki je bil v ZDA obsojen na zaporno kazen, ker je navajal lažne podatke v 17 javno financiranih projektih. Zaradi prigoljufanih 2,9 milijona dolarjev med leti 1992 in 2000 je moral v zaporu odsedeti leto dni, dosmrtno pa so mu prepovedali potegovanje za denar na javnih razpisih, prav tako je moral preklicati številne svoje članke.

Han za zdaj še ni obtožen. Resni napredek pri iskanju zdravila ali cepiva proti HIV-u seveda obstaja.