Medtem ko si izposodite e-knjigo, ona bere vas

Netflix in Spotify sta pri video in glasbenih vsebinah prinesla vsaj tolikšno revolucijo, kot jo je pojav digitalnih nakupov. Nenadoma všečnih vsebin ni bilo treba več kupiti, ampak smo lahko plačali zgolj naročnino (v nekaterih primerih pa niti to). Nobenega razloga ni, da ne bi na enak način tržili tudi e-knjg, saj imajo njihove papirnate sestre to možnost že tisočletja. Zakaj si ne bi iz e-knjižnic izposojali tudi e-knjig?

Poleg tega imajo e-knjige še eno velikansko prednost za avtorje. Medtem ko o bralnih navadah in izkušnji kupcev tiskanih knjig lahko le ugibamo, je mogoče to pri digitalnih knjigah zelo dobro meriti. Kako dolgo se bralec zadrži na posamezni strani, katere odlomke zgolj preleti, kje se ustavi dlje, česa sploh ne bere in ne nazadnje koliko odstotkov jih sploh prebere knjigo v celoti.

Prodaje naročnin na e-knjige so se resneje lotila tri podjetja: Scribd, sicer poznan kot stran za priobčenje dokumentov, Oyster in Entitle. Medtem ko je zadnji precej nekonkurenčen z omejenim naborom knjig (okrog 100.000) in visoko ceno (15 dolarjev za dve na mesec, 22 za tri in 28 za štiri), sta Oyster in Scribd resna igralca. Scribd je letos podpisal pogodbo z založnikom Smashwords in ima že več kot 300.000 naslovov, Oyster pa s Perseus Books Group. Oba sodelujeta tudi s Harper Collinsom. Naročnina na Oysterjevo storitev stane 10 dolarjev mesečno, na Scribd pa dolar manj.

Čeprav podjetji o finančnem modelu nista posebej zgovorni, za zdaj še deluje. Scribd, recimo, pravi, da manj kot dva odstotka naročnikov na mesece prebereta več kot deset knjig, zato se vse skupaj izplača. In kaj pomeni prebrati knjigo? V e-svetu to sploh ni tako enostavno vprašanje, zato je definicij (in pogodbenih določil) več. Oyster pravi, da če uporabnik prebere več kot 10 odstotkov knjige, se šteje kot prebrana. Scribd je nekoliko strožji, zato se knjige, ki jih uporabnik prebere od 10 do 50 odstotkov obsega, štejejo kot delno prebrane, kar je več pa kot prebrano. To je pomembno, ker morajo potem založniku plačati prodano knjigo. Omejitev za naročnike, koliko knjig mesečno lahko preberejo, ni.

Podobne zamisli se porajajo tudi velikim. Amazon že ponuja letno naročnino v višini 80 dolarjev, ki omogoča izposojo knjig. Težava je, da le eno hkrati in da veliko najboljših naslovov manjka. Vsi sicer nad novostjo niso navdušeni, tako da se Penguin Random House in Simon & Schuster za zdaj v to avanturo nočeta podata.

Z analizo branja e-knjig pa je kot omenjeno mogoče dobiti zelo zanimive informacije. Kot primer navajajo dve knjigi - ena je bila na Amazonu velik hit z dobrimi ocenami, druga precej manjši. A izkazalo se je, da je slednjo do konca prebralo 60 odstotkov izposojevalcev, prvo pa le 40 odstotkov. Statistika je tudi sicer nadvse zanimiva. Čim daljša je knjiga, tem manj ljudi jo bo prebralo - razumljivo. A pomembno vlogo imajo tudi poglavja, saj enako dolgo knjigo preberejo ljudje raje, če je razčlenjena v večj krajših poglavij. Biografije berejo raje kakor poslovne knjige, medtem ko iz knjige o na primer jogi preberejo le kakšno poglavje.

Vse te podatke, seveda anonimizirane, dobijo tudi avtorji. To jim lahko pomaga, da bodo vedeli, kaj ljudje hočejo in bodo pisali bolj priljubljene knjige. Ali bodo boljše, pa je povsem drugo vprašanje.