Avtor Maripose v Mariboru obsojen na skoraj pet let zapora

V Mariboru je sodišče obsodilo Matjaža Škorjanca, ki je širši javnosti znan kot pisec programske opreme, ki je okuževala računalnike po vsem svetu in jih združila v botnet Mariposa. Zaradi izdelave zlonamernega programa in vdora v informacijske sisteme ter pranja denarja je bil Škorjanc obsojen na štiri leta in deset mesecev zapora, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, plačilo 3.000 evrov kazni in stroškov postopka. Njegova nekdanja partnerica Nuša Čoh je bila spoznana za krivo pranja denarja, za kar je dobila osem mesecev pogojne kazni.

To pomeni, da bo Škorjanc, nekdanji študent medicine in kasneje računalništva, izgubil stanovanje in osebni avtomobil, ki si ju je kupil iz nezakonito pridobljenega denarja. Koliko bodo znašali stroški postopka, ta hip še ni znano, zagotovo pa ne bodo nizki, saj so ga skupaj lovili FBI, slovenska policija in španska CNP (Cuerpo Nacional de Policía). CNP je marca 2010 aretirala španske vodje operacije, klobčič pa se je nato začel odmotavati v smeri Slovenije.

Škorjanc, ki je bil sprva znan le pod vzdevkom Iserdo, je škodljivi program napisal sam in kasneje prodal tudi španski hudodelski združbi, ki ga je uporabila za vzpostavitev botneta Mariposa (metulj). Leta 2008 je botnet okužil več kot 13 milijonov računalnikov po vsem svetu, zaustavili pa so ga leta 2009 v usklajeni akciji policijskih sil v več državah. Botnet so zlikovci uporabljali za pridobivanje osebnih podatkov žrtev, med katerimi so imeli najraje bančne podatke, ki so jim omogočili krajo denarja, pridobivali pa so tudi druge osebne podatke, ki jih je na črnem trgu mogoče unovčiti (recimo prijavne podatke v Facebook, elektronsko pošto itd.). Škorjanc je orodje Špancem prodal, potem pa aktivno svetoval pri njegovi uporabi. Sam si je pridobil vsaj za 114.000 evrov protipravne premoženjske koristi, škoda zaradi Maripose pa je šla v desetine milijonov evrov. Čohova je na svoj bančni račun prejemala plačila kupcev zlonamerne kode (bilo jih je več, ne le Španci), potem pa gotovino predajala Škorjancu. Trdila je, da ni vedela za nezakoniti izvor denarja.

Škorjanc in Čohova sta napovedala pritožbo; enako bo storilo tudi tožilstvo, ki za Škorjanca zahteva sedem let in pol zaporne kazni ter plačilo globe v višini 10.000 evrov. Če bil bil Škorjanc priznal krivdo, mu je bilo tožilstvo pripravljeno zagotoviti zaporno kazen, krajšo od treh let, a je ta krivdo do zadnjega zavračal. Sodba še ni pravnomočna.