Kako Google gradi svoje zemljevide

Ko je Google Maps šele nastajal, smo lahko opazovali, kako so ameriška mesta podrobno poslikana s satelitov in letal, medtem ko je bila Slovenija ena precej na zemljevidu še neostra packa; le okrog Ljubljane je bil nekoliko bolj podroben del. Danes, skoraj deset let pozneje, je Google Maps zrasel v strahospoštovanja vredno storitev, ki vas lahko na slepo prepelje iz enega konca Evrope na drugega, vmes pa upošteva še vremenske podatke, razmere na cestah in drugo. Kako neki Google to počne?

Nedeljske popoldneve in dolge večere si lahko popestrimo z branjem o sistemu, ki vse to omogoča. The Atlantic se je pogovoril z ljudmi v Googlu, ki delajo na malo znanem projektu Ground Truth. Google namreč ne skriva, da je njegova ambicija organizirati in urediti vse informacije na svetu, tako iz digitalnega kakor fizičnega sveta. In Google Maps predstavlja pomemben del tega napora, saj gre za ogromno zbirko podatkov o realnem, fizičnem svetu.

Googlovi avtomobili v Street View so do danes prevozili že več kot sedem milijonov kilometrov in predstavljajo enega najpomembnejših virov podatkov o fizičnem svetu (tu so seveda še podatki iz vladnega projekta TIGER, razni satelitski posnetki in letalske fotografije itd.). Googlovi avtomobili zbirajo dvoje pomembnih podatkov: po eni strani dobijo neposreden dokaz, katere ceste so prevozne, po drugi strani pa snemajo vse, kar je v vidnem polju. Google vsakih 14 dni dobi več novih informacij, kot so jih leta 2006 sploh posedovali - tako hitro gre to. Posnetke iz Street Viewa spustijo skozi čedalje pametnejši OCR, ki izlušči prometne znake, kažipote in table. Vse to pomaga, da ustvarijo čim boljše zemeljevide, ki morajo upoštevati tudi hitrostne omejitve, izrecne odredbe in prepovedi (recimo, prepovedano zavijanje levo) in podobno, če jih želimo uporabiti za navigacijo. Imajo posnetke in logotipe podjetij, tako da na primer hitro prepoznajo, kjer so obrati hitre prehrane, in jih zarišejo v zemljevid. Vsega seveda ne postorijo računalniki; Google priznava, da je potrebno trdo in naporno delo več sto sodelavcev, ki gledajo posnetke, da uspejo v celoti kartirati kakšno državo. Večina teh ljudi naj bi delala v indijskem Bangaloreju.

Google seveda ni edini, ki poizkuša ustvariti najpopolnejši zemljevid sveta. Za petami mu je odprti projekt OpenStreetMap, ki zasleduje isti cilj. Tudi ta se zanaša na prispevke več tisoč ljudi, v tem primeru večinoma prostovoljcev, ki zboljšujejo in popravljajo zemljevide. Kako je to videti v praksi, si poglejte na videoposnetku.