Tesco s ciljanimi oglasi na bencinskih servisih

Britanski trgovinski gigant Tesco (med drugim prodajajo tudi lastno Android tablico) je na svojih 450 in nekaj bencinskih servisih na Otoku začel nameščati posebne oglasne panele 'OptimEyes' podjetja AMScreen. Takšnih je po državi sicer že več kot 4000, v glavnem povsod, kjer morajo ljudje stati v vrstah (pozornost garantirana), posebnost tokratne serije pa je, da bo imela dograjene posebne kamere, ki bodo znale oceniti spol in starost gledalca, ter potem še čas, ki ga je zapravil/-a za buljenje v zaslon.

AMScreen bo skrbel tudi za prodajo oglasnega prostora, nadejajo pa se lokacijsko, časovno in po spolu targetiranih oglasov, npr. "za mamice, ki so otroke ravnokar odložile v šoli", ali "delavce na poti na malico". Kombinacija dobrega targetiranja in natančnih statistik naj bi pritegnila zanimanje največjih brendov, in, če bo temu tako, omogočila širjenje tudi na druge Tescove prodajne površine.

Prostora za rast je veliko, saj so se v tem poslu našli res sami tapravi. Tesco je svetovno znan kot prva veriga, ki je (že v devetdesetih) znala dodobra izkoristiti idejo kartice lojalnosti, in to tako, da je z zbranimi podatki dejansko sprofilirana kupce, zanje pripravila individualizirane kataloge oz. posebne popuste, ter jim posledično prodala še več. Targetovi štosi z ugotavljanjem nosečnosti so kvečjemu nadaljevanje njihove izvorne zgodbe. Tesco je tudi reden del študijskega gradiva na večini uglednih poslovnih in oglaševalskih šol. Amscreen, po drugi strani, se v svojem promocijskem filmčku nadeja, da bodo kmalu znali natančno prepoznavati obraze, ter jih tudi opremiti z natančnimi podatki o tem, kaj ta beseda sicer dela, hoče, zna in zasluži. Pot od tu do scen iz Minority Reporta je potem pravzaprav le še vprašanje časa.

Je vse to sploh zakonito? Pri nas je vprašanje videonadzora in biometrije za zdaj še kar ostro regulirano, in - če izvzamemo kamere pred domačo bajto - pogojeno z neko resnično nujo po snemanju in seveda varovalkah za zasebnost. V tujini ni vedno tako. Vse več obdelav posameznikove zunanje podobe se godi na podlagi člena 7f Unijine direktive o varstvu osebnih podatkov, ki dovoljuje obdelavo brez privolitve prizadetega posameznika, v kolikor je to "nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki". Na tej podlagi se, denimo, izdelujejo Google Streetview ali TomTom posnetki - korist iz natančnih 3d zemljevidov naj bi več kot odtehtala občasno zaje obraz, ki ga potem tudi naknadna obdelava slučajno ni uspela zabrisati. 7f je v našem ZVOP-u prisoten kot 3. odstavek 10. člena, vendar se za zdaj uporablja zelo redko, za videonazor pa sploh ne, ker tam itak veljajo posebni členi. Sčasoma se to seveda zna spremeniti, sploh če bo Unija sprejela načrtovano novo Uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki bo, za razliko od sedanje direktive, seveda veljala neposredno v vseh državah članicah. Kako prijazna bo njena vsebina do velikih (predvsem ameriških) obdelovalcev osebnih podatkov, bo pokazal čas (ob pomoči lobistov, seveda).

Mimogrede, o podobni tehnologiji so intenzivno razmišljali tudi pri Microsoftu, in to ravno za prihajajoči Xbox one, vendar so si potem zaradi pritiska javnosti zadnji hip premislili, podobno kot pri sprva načrtovani ideji o redni povezavi s spletom in oviranju izposoje iger. Seveda to pomeni, da je vsa tehnologija že pripravljena (in bo kmalu v vaši dnevni sobi), le še vklopiti jo bo treba :).

Prihodnost bo še zanimiva.