Opice vlagajo kakor ljudje (ali obratno)

Dojemanje in upravljanje tveganja in nagrade, ki predstavljata osnovo kapitalizma, ni lastno le ljudem, ampak ga precej dobro obvladajo tudi opice. Vsaj tako kaže raziskava, ki so jo izvedli na opicah vrste rezus, ko so jih naučili koncepta tveganja in nagrade. Ugotovili so, da so opice podobno kot ljudje na splošno rahlo nagnjene k zmanjšanju tveganja, so pa v obilju pripravljene tvegati več.

Eksperiment je zelo domiseln, saj opice nimajo koncepta denarja. Kako jih torej prepričati v tvegano vlaganje in kako vrednotiti njihovo premoženje in nagrado? Preprosto, le razmišljati ne smemo preveč po človeško. Denar ni vse, vam bo povedal vsak lačen in žejen človek. Tudi žejne opice visoko cenijo vodo in zato so eksperiment izvajali z vodo. Opice so dobile vodo kot nagrado oziroma premoženje, njihovo bogastvo pa so ugotavljali z meritvami osmolalnosti v krvi (torej koncentracije soli), pri čemer je višja koncentracija pomenila nižjo hidracijo in torej večjo revščino. Nasprotno so bile bogate opice primerno hidrirane.

Opice so morali najprej naučiti, kaj sploh lahko dobijo. Na domiseln način so izbirale eno izmed možnosti. Prva jim je vedno dala neko količino vode, druga pa jim je dala enako količino vode v polovici primerov. V drugem primeru pa so v prvi možnosti dobile nekaj vode, z drugo možnostjo pa trikrat več vode, a le v polovici primerov. Po približno 20 dneh so se opice naučile pravil igre in so izbirale možnost, kjer je bilo matematično upanje (pričakovana vrednost) večje.

Potem se je eksperiment začel. Opice so videle in razumele, koliko vode lahko potencialno dobijo za tvegano izbiro na tortnem grafikonu, medtem ko je varna možnost vedno prinesla vodo, a manj. Rezultati so bili zelo zanimivi. Popolnoma racionalni subjekt bi se vedno odločil za možnost z večjo pričakovano vrednostjo. Toda opice (in tudi ljudje) nismo popolnoma racionalni, ampak se rahlo izogibamo tveganju. To pomeni, da tvegane možnosti vrednotimo nekoliko nižje, kot je njihovo matematično upanje. A še vedno je obnašanje v veliki meri racionalno ali vsaj zelo blizu temu.

Zanimivi pa so tudi eksperimenti, kako bogastvo (torej hidracija opice) vpliva na njeno izbiro. Izkaže se, da premožne opice raje tvegajo, medtem ko se revne opice odločajo za malo donosne, a zanesljive strategije. Povsem enaka opažanja veljajo za ljudi, ki zlasti na borzi izkazujejo presenetljivo očitno čredno vedenje. Zanimivi pa so ti rezultati iz več razlogov. Predvsem zato, ker druge živali, recimo ptice, nimajo sposobnosti analize tveganj. Nasprotno, lačne ptice se začno vesti še bolj tvegano, čeprav tako dejansko znižajo možnost, da kaj ujamejo.