DSK-ju ni pomoči

Francoski politik Dominique Strauss-Kahn, krajše DSK, je še pred leti užival uspešno politično kariero, s katero se lahko primerjajo le redka imena z domačega parketa. Bil je dolgoletni poslanec, dvakratni finančni minister ter neuradni vodja francoske socialistične stranke, z še največ možnosti, da deželo dokončno "reši" takratnega predsednika Sarkozija. Za vmes je dobil še udobno službo na mestu vodje mednarodnega denarnega sklada (IMF), tako da je lahko kar v službenem času upravljal s polovico vseh banana republik (drugo polovico ima čez Svetovna banka). Znan je kot dober šahist in ljubitelj matematike. Same lepe stvari, ki pa jih kazi njegov dolgoletni ugled, "da se preprosto ne zna kontrolirati v bližini žensk". Očitki spolnega prestopništva ga spremljajo že lepo vrsto let, zdaj na stara leta pa sploh.

Največ odmevov je požela zadeva v hotelu Sofitel v New Yorku. Bilo je prijetno sobotno dopoldne, 14. maja 2011, in DSK se je počasi pripravljal za let domov. Zjutraj se je sestal s hčero, zmenjen pa je bil tudi s svojimi kontakti v Franciji, da preverijo očitke, da nekdo prisluškuje njegovemu službenemu Blackberryju. Za tem naj bi bila francoska varnostno-obveščevalna služba, sicer po naročilu predsednika Sarkozy-ja, ki da se je bal poraza proti njemu na lanskih predsedniških volitvah (ki jih je Sarko potem za malo več kot las izgubil proti Hollandeju). V luči Snowdenovih razkritij bi temu kazalo kar verjeti, a pustimo zdaj to. DSK je želel sporni telefon odnesti s sabo v Francijo. Žal mu ni uspelo. Ko se je malo pred poldnevom vrnil v hotel in se vrgel pod tuš, je v sobo vstopila sobarica, Nafissatou Diallo. Sobarice naj bi načeloma začele čistiti šele po odhodu gosta (opoldne), vendar so često goljufale, ker so bile pač plačane po sobah, ne urah, in niso hotele delati cel večer in še v noč. Kaj točno se je potem zgodilo, ne vemo, a bojda naj bi DSK gol stopil v hodnik in ugledal sobarico. Ni mu bilo nerodno. Imela sta spolne odnose - česar nikoli ni zanikal - a ona je trdila, da jo je posilil. Po "dogodku" se je oblekel do konca, vzel svoje stvari in jo popihal na letališče. Sobarica ga je potem prijavila varnostnemu osebju v hotelu, ti pa so poklicali policijo. Aretiran je bil na letalu, še pred vzletom.

Potem pa cela drama (wikipedijina stran o dogodku ima krepko čez 100 virov). Obdolžen je bil posilstva in odpeljan v zapor na newyorškem Rikers Islandu, kjer so celo oblekli v poseben jopič, da si ne bi slučajno vzel življenja. Sodišče ga je sicer izpustilo, potem ko je njegova francoska soproga položila varščino zanj (100.000 dolarjev). DSK se je vrnil v Francijo, kjer pa je ugotovil, da pogreša svoj Blackberry. Ni ga bilo nikjer v prtljagi. Menil je, da ga je moral pozabiti v hotelu, a tam ga niso našli. Še huje, dnevniki vstopa v njegovo sobo (s karticami) so kazali, da je v času njegovega spolnega odnosa s sobarico tam bil še nekdo, vsaj za nekaj minut. Ter da se je sobarica kasneje, po dogodku, še enkrat vrnila v sobo in jo dokončno počistila. Žal lastniki hotela, francosko podjetje Accor, niso hoteli pokazati posnetkov varnostnih kamer. Šušljalo se je, da so bili povezani z domačo varnostno službo in da mu je bila sobarica "nastavljena", a DSK takrat ni imel časa za to. V New Yorku mu je grozil kazenski pregon, doma je bil po vseh časopisih; sanirati je moral tudi odnos z ženo. Za začetek je odstopil s položaja direktorja IMF-a, tako kot pred leti njegov kolega pri Svetovni banki, Paul Wolfowitz. Potem se je njegova pravna ekipa spravila nad sobarico. Ugotovljeno je bilo, da je v državi na podlagi lažnive vloge za azil, da ima težave s prepovedanimi drogami in denarjem, ter še par nečednosti. Njena kredibilnost je bila pod vprašajem, policijski primer pa se je začel sesuvati. Na koncu je tožilstvo umaknilo očitke in DSK je bil, kar se tega tiče, prost. A jeseni se je s sobarico zasebno poravnal za znesek okoli 6 milijonov, tako da je nekaj gotovo moralo biti.

DSK bi se na tej točki lahko zamislil nad sabo in malo spremenil svoje vedenje, saj je bil že nevarno blizu (dolgemu) seznamu politikov, ki so si s spolnimi škandali dokončno uničili svojo kariero (newyorški kandidat za župana Anthony Weiner bi znal tu kaj dodati). Možnosti za izvolitev na predsedniško mesto v Franciji so namreč še bile. Žena ga je preselila k sebi na podeželje. A spet ni pomagalo. Še tisto isto jesen naj bi se v hotelu Carlton v severnofrancoskem mestu Lille (blizu meje z Belgijo) udeleževal orgij, ki naj bi jih organizirali lokalni poslovneži in celo policisti (ah, ja ..). Lani februarja je udeležbo tudi priznal, nakar je njegovi partnerki (ki mu je, spomnimo, še ne leto nazaj založila 100k za priti ven iz zapora) dokončno prekipelo. Ločila ga je, zgodbo pa so časopisi seveda takoj pograbili. DSK-jevih sanj za mesto na predsedniški glasovnici je bilo s tem brezpogojno konec. Zamenjal ga je Francois Hollande, kot vidimo, uspešno.

Problem je v tem, da naj DSK na teh "zabavah" ne bi bil zgolj gost, ampak tudi aktivno sodeloval pri organizaciji, specifično pri prokuri prostitutk. Temu pa se v kazenskih zakonikih pravi "zvodništvo". Tožilci so sprožili preiskavo, ki se je vlekla ravno do letošnjega julija, nakar so preiskovalnemu sodniku predlagali umik obtožnice. A sodnik se ni strinjal. Ugotovil je, da sicer ni dokazov, da je DSK deloval kot del kriminalne združbe (posebej kvalificirana oblika zvodništva), da pa so nepravilnosti vsekakor bile. On se brani, da je sicer res bil tam, a da ni imel nobene roke pri organizaciji in da sploh ni vedel, da so bile nekatere udeleženke tudi plačane prostitutke (Berlusconi says hi). Očitek zvodništva tako gre naprej, grozi pa mu do 10 let zapora in do poldrugega milijona evrov denarne kazni. In to najbrž ne bo zastaralo, tako kot je primer spolnega napada zoper pisateljico Tristane Banon v Parizu l. 2003, oz. šlo kar mimo, tako kot je dogodek v Hotelu Sofitel v New Yorku (kot zgoraj) oz. podoben incident v D.C.-ju, kjer naj bi sodeloval pri skupinskem posilstvu, vendar je ena od vpletenih žensk kasneje umaknila svojo ovadbo.