V jezeru Vostok mrgoli življenja
Matej Huš
9. jul 2013 ob 20:51:15
Znanstveniki so odkrili, da v jezeru Vostok kar mrgoli življenja. To ne bi bilo nič presenetljivega, če ne bi bilo jezero Vostok največje podledeniško jezero na svetu, ki je pod antarktičnim snegom ujeto že 15 milijonov let. Ves ta čas so v vodi vladale skrajno neprijazne razmere (mraz, tema, odsotnost svežega zraka, čeprav nekaj cirkulacije med različnimi podledeniškimi jezeri vendarle najdemo), zato je bilo po prodoru do jezera pred dvema letoma veliko vprašanje, kaj bodo tam našli. Po eni strani so si obetali pogled v preteklost, kakšno je bilo življenje na Zemlji pred 15 milijoni let, po drugi strani pa so v Vostoku podobne razmere kot na nekaterih lunah v našem osončju (Evropa in Enkelad). In če bi našli življenje tu, bi ga morebiti lahko tudi tam.
V Vostoku so ga precej, pišejo v znanstvenem članku za PLoS. V vodi, ki jo je prekrivala štiri kilometre debela ledena odeja, so odkrili več kot 3500 različnih zaporedij DNK. Približno 94 odstotkov jih je pripadalo bakterijam, preostanek pa celo bolj zapletenim evkariontom. Nekaj od teh pripada znanim živim bitjem, recimo bakterijam, ki živijo v črevesju rib (kar namiguje na prisotnost rib), druge pa so bile odkrite prvikrat.
Skeptiki bodo takoj zakričali kontaminacija. Na površju je mikroorganzimov dejansko na tone in kakršenkoli vzorec potegnemo na plano, se bo na zraku takoj navzel naših bakterij. Marca so se Rusi pri analizi vode iz Vostoka ujeli prav v to past. V sedanjem prispevku avtorji pravijo, da so se še posebej trudili, da so se izognili kontaminaciji. To podpirajo tudi odkritja. Nekaj bakterij je bilo sekvenciranih prvič, prav tako pa so našli mikroorganizme, ki so tipični za razmere, kakršne so vladale v jezeru.
Na koncu še trezen in do neke mere resigniran pogled, kakršnih ste v našem pokrivanju znanosti že vajeni. Odkritja so fascinantna, saj raziskovalci predvidevajo, da je voda v jezeru ujeta nekaj deset milijonov let in predstavlja odtis takratnega življenja. Obstoj življenja v tako izrednih razmerah (tema, visok tlak, pomanjkanje hranil, mraz in potencialni vroči geotermalni izbruhi) pa še ne pomeni, da bomo življenje našli tudi na Evropi. Vsa dosedanja odkritja namreč kažejo, da se življenje lahko ohrani v ekstremnih pogojih oziroma se nanje celo prilagodi, a za tisto prvo iskro, ki je sprožila evolucijo, so bili potrebni skorajda optimalni pogoji, kar jezero Vostok definitivno ni. Odkrili smo torej, da če bi odnesli vsebino tega jezera na Jupitrovo luno, ne bi vsega pobili. Smo pa še daleč od tega, da bi lahko rekli, da so še kjerkoli v znanem vesolju razmere, ki omogočajo pojav življenja.