Odpadna elektronika ni tako velik problem, kot se je zdelo

Pogosto se v medijih pojavljajo slike, kakršna je spodnja, ki jo je objavil Greenpeace. Z njimi opozarjajo na problem odpadne elektronike, ki naj bi jo zahodne države množično izvažale na Kitajsko in v revne afriške države, tamkajšnji prebivalci pa naj bi jih nabirali na smetiščih in s strupenimi postopki iz njih izluževali koristne kovine. Toda dokazi o tem početju so bili doslej omejeni na anektodske zapise, resnih študij pa ni bilo. Sedaj smo dobili rezultate prve sistematične študije in ta kaže, da je zgodba precej napihnjena. Večina odpadne elektronike ostane lepo v ZDA (študijo so izvedli Američani).

Študijo je naročila ameriška Komisija za mednarodno trgovino (ITC). V njej je sodelovalo 5200 podjetij, ki se tako ali drugače ukvarjajo z odpadki ali reciklažo. Sodelovanje v raziskavi je bilo obvezno, prav tako so bili podjetja kazensko odgovora za resničnost podanih odgovorov. Zato ji lahko pripišemo veljavnost.

Približno 83 odstotkov vse elektronike, ki so jo Američani leta 2011 odvrgli, je bila popravljena, razstavljena ali reciklirana v ZDA. Izmed 4,5 milijona odpadnih telefonov, računalnikov, konzol, zaslonov itd. jih je bilo le 0,13 odstotka poslanih v tujino na deponije. Dodatne tri odstotke je bilo v tujino poslanih iz neznanih razlogov.

Celotna industrija rabljene elektronike je velika. Leta 2011 so prodali za 20,6 milijard dolarjev rabljene elektronike, od katere je bilo 88 odstotkov delujoče in se je kot taka tudi prodala. Izvozili so le sedem odstotkov te rabljene elektronike, ki je večinoma romala na Kitajsko, v Mehiko in Indijo. Res je, nekaj te elektronike je končalo na smetiščih v državah tretjega sveta, a delež še zdaleč ni tako velik, kot poizkušajo prikazati nekatere okoljske organizacije. Do nedavnega na Kitajskem, v Afriki pa še vedno, je popularen uvoz rabljene opreme za delo. Ker je večina teh računalnikov delujočih in ker je kupna moč v Afriki nizka, veliko te izvožene elektronike potem še dolga leta služi svojemu namenu v drugi državi. S tem imajo korist tako ZDA, ki ne odlagajo odpadkov, kakor tudi uvoznice, saj dobijo poceni računalniško opremo. Študija iz leta 2011 je pokazala, da so v Nigeriji kar 91 odstotkov vse uvožene rabljene elektronike uporabljali naprej.

Tistih 14 odstotkov e-odpadkov, ki dejansko nastanejo, pa v večini izvozijo za reciklirane surovine za ponovno uporabo. Belgija, ki je na tem področju specializirana, uvozi trikrat več odpadne elektronike, kakor jo ZDA pošlje v vso podsaharsko Afriko. Vse to kaže, da problem ni tako neobvladljiv, kot se je zdelo pred leti. Razlogi pa so seveda finančni. Reciklaža se splača bolj kakor odlaganje, saj ima elektronika precej redkih kovin. In tako je ameriški trg rabljene elektronike z ene milijarde v letu 2002 poskočil na 20 milijard leta 2011. Recikliranje pa danes zaposluje 45.000 ljudi v ZDA.