Kaj se zgodi z Gmailom, Yahoojem, Facebookom po smrti uporabnika

Za večino se smrt zdi nek oddaljen in abstrakten pojem, zato je urejanje stvari za čas po lastni smrti precej nenavadno početje. Še zlasti to velja, ko govorimo o internetnih računih in spletnih storitvah. A pomisliti je treba tudi na to, nam želi dopovedati Google. Elektronska pošta in družabna omrežja so storitve, ki vsebujejo ogromno osebnih informacij, zato ni vseeno, kaj se z njimi zgodi po naši smrti. Google je uporabnikom ponudil možnost, da sami izberejo, kaj naj se tedaj zgodi.

Gmail je dobil možnost s precej benignim imenom Inactive Account Manager, kjer nastavimo prav to. Tam je mogoče določiti, po kako dolgi neaktivnosti računa se bo s podatki iz Gmaila in nekaterih drugih Googlovih storitev postopalo, kakor da je uporabnik preminil. Izbrati je mogoče tri-, šest- ali dvanajstmesečni rok. Po tem času se lahko podatki bodisi nepreklicno pobrišejo bodisi izbrani bližnji sorodnik prejme podatke iz Bloggerja, Google+, Driva, Gmaila, Picase, Google Voicea in YouTuba. Da bi preprečili zlorabe ali brisanje iz pozabljivosti, bo Google uporabnika pred dokončnim zaprtjem računa na to opozoril s sporočilom na mobilnem telefonu in s sporočilom na sekundarni elektronski naslov.

S podobnim vprašanjem se je spopadal tudi Facebook, ki je odgovor poiskal v obliki spominskih strani. Račun se po tem času zapre, tako da se ni mogoče prijaviti vanj (s tem odpadejo potegavščine), stran pa postane vidna le prijateljem, ki lahko na zidu napišejo kakšno zadnjo misel. Prav tako Facebook pobriše precej osebnih podatkov, ki niso več primerni za objavo (recimo naslov ipd.). Da se to izvede, morajo seveda sorodniki ali prijatelji Facebooku poslati dokazilo o smrti.

Yahoo je tu še nekoliko lesen. Ker ameriška zakonodaja prepoveduje izročanje podatkov v profilu in ker je račun po Yahoojevih pogojih uporabe neprenosljiv, se po smrti račun preprosto zapre. Vsi podatki pa izginejo v nepovrat.