Slovenija rekordno: dvakrat srebro na EUSO 2013

Slovenija nadaljuje serijo odličnih uvrstitev na evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je letos še popravila lanski rekordni izkupiček. Slovenski ekipi sta na letošnjem tekmovanju EUSO (European Union Science Olympiad), ki je potekalo od 17. do 24. marca v Luksemburgu, osvojili srebrni medalji, na kar smo samo potihoma upali pred tekmovanjem. EUSO je tekmovanje dijakov 1. in 2. letnikov srednjih šol, na katerem lahko sodelujejo vse države Evropske unije. Letos se je tekmovalnega dela udeležilo 22 držav, (umanjkale so le Malta, Španija, Finska in Hrvaška, ki so imele na tekmovanju opazovalce in se ga bodo udeležile prihodnje leto, iz finančnih razlogov letos Velika Britanija, iz drugih razlogov pa še vedno Poljska).

Slovenija je na 11. EUSO nastopila sedmič. Našo državo so zastopali Miha Rihtaršič (Gimnazija Škofja loka), Matjaž Vovk (Škofijska gimnazija Vipava) in Aleš Zupančič (Gimnazija Novo mesto) v ekipi A ter Žan Kokalj (II. gimnazija Maribor), Jaka Šikonja (Srednja šola Črnomelj) in Rok Šikonja (Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija) v ekipi B (oznaki A in B sta določeni povsem arbitrarno). Obe ekipi sta osvjili srebrni medalji, kar pomeni, da sta se uvrstili v zgornjo polovico sodelujočih ekip, kar je najboljši rezultat Slovenije v dosedanji zgodovini udeležb.

EUSO je precej drugačen od ostalih olimpijad v znanju, saj promovira številne druge vrednote. Ena izmed glavnih je timsko delo, saj tekmujejo skupine treh tekmovalcev (iz vsake države sta lahko dve), ki morajo skupaj rešiti (delo si seveda razdelijo) eksperimente iz biologije, fizike in kemije ter odgovoriti na vprašanja v zvezi z eksperimenti in teoretičnim znanjem, ki sodi zraven. Tekmovalna dneva sta dva, vsakokrat pa imajo na voljo štiri šolske ure časa za laboratorijsko delo in rešitev nalog. Strogo teoretičnega preizkusa z listom papirja in kalkulatorjem v predavalnici ni, saj EUSO podpira predvsem laboratorijske veščine, a to ne pomeni, da so problemi lahki ali trivialni. Tema letošnjega tekmovanja je bila silicij ter obnovljivi viri energije. Tekmovalci so merili izkoristke sončnih celic, določevali silicij v vodi, identificirali kremenaste alge, analizirali metanogenezo itn. Pisana paleta znanj, ki jih morajo pokazati ekipe, saj problem obdelajo iz omenjenih treh znanstvenih ved, pa poudarja interdisciplinarnost. Nenazadnje je smisel teh tekmovanj tudi popularizacija naravoslovnih ved ter sklepanje novih prijateljstev med mladimi sposobnimi ljudmi iz različnih držav.

Absolutni zmagovalci so bili letos Nemci, saj je njihova ekipa A dosegla prvo mesto, njihova druga ekipa pa je le malo zaostala. Zlato so osvojili še Romunija B, Madžarska A in Estonija A. Prihodnje leto bo tekmovanje v Atenah. Izbor slovenske ekipe za Atene se bo začel s šolskim tekmovanjem, ki bo oktobra ali novembra letos na slovenskih srednjih šolah.