Najviše ležeči teleskop ALMA začel delovati

Te dni je začel polno delovanje teleskop ALMA (Atacama Large Milimeter/sub-millimeter Array), ki so ga zgradili na planoti Chajnantor v čilski puščavi Atacama na nadmorski višini 5000 metrov. Uradna otvoritvena slovesnost je bila v sredo. Teleskop sestoji iz 66 radioteleskopov s premerom krožnika sedem ali dvanajst metrov, ki so postavljeni vsaksebi do največ 16 kilometrov, večinoma pa manj. Atacama je bila izbrana kot idealno mesto za tovrstna opazovanja vesolja, saj je na nadmorski višini 5000 metrov nad teleskopi le polovica atmosfere. Glavno prednost pa predstavlja izjemno suho podnebje, saj vlaga moti opazovanja v milimetrskem in podmilimetrskem spektru, ker tam absorbira. V Atacami vlage praktično ni. To je tudi druga najviše ležeča zgradba na svetu, kar je znatno otežilo projektiranje in gradnjo; više je le ena železniška postaja v Himalaji.

Izgradnja ALMA je stala milijardo evrov, ki so jo skupaj prispevali Evropa, ZDA, Kanada, Japonska, Tajvan in Čile. ALMA torej sestoji iz 66 anten (vsaka tehta 115 ton), ki podatke zbirajo interferometrično. Posnetke vesolja snemajo pri valovnih dolžinah med 0,3 in 9,6 milimetra. Od eksperimenta si obetamo številne koristne informacije o ustroju vesolja, ki bodo komplementarni podatki s teleskopa na Antarktiki. ALMA tudi vidi precej drugače kakor Hubble, saj slednji nad seboj nima nobene atmosfere, tako da snema tudi v bližnjem, UV in celotnem vidnem spektru. Znanstveniki nič kaj skromno dodajajo, da ALMA omogoča meritve in opazovanja, ki so 100-krat preciznejša od ostalih tovrstnih teleskopov na Zemlji. Znanstveniki načrtujejo, da bodo tako videli dlje in globlje v preteklost vesolja, in mogoče bodo ujeli kakšen planet v med samim nastankom. Postopek je teoretično dobro poznan (zgoščevanje plina okrog zvezd), a ga v živo še nismo videli.