Zaradi visokih cen v Avstraliji proizvajalci programov poklicani na zagovor

Kdorkoli je že primerjal cene tehnike in programske opreme v ZDA in pri nas, je iskanje običajno končal mrkega pogleda. Skorajda brez izjeme so ti izdelki v ZDA cenejši, saj se mnogokrat prodajajo za enako število dolarjev kakor evrov ali pa celo manj. Res je, da so ameriške cene navedene brez davka, a tudi z upoštevanimi dajatvami so tam izdelki cenejši. Še hujše probleme s tem imajo Avstralci, ki se sicer štejejo med razviti anglosaški Zahod, a jih Microsoft, Apple in Adobe še vedno obravnavajo pokroviteljsko in jim iste izdelke prodajajo bistveno dražje kakor v ZDA. Zakaj, porečete? Ker lahko.

Zato je lanskega maja Stalni odbor za infrastrukturo in telekomunikacije pri avstralskem parlamentu začel preiskavo cen programske opreme, ki je v Avstraliji neupravičeno mnogo dražja kakor v ZDA. Odziv ni bil ravno vzpodbuden, saj se glavni krivci sploh niso odzvali. Adobe in Microsoft sta povabilo k predstavitvi dokazov kar ignorirala (sta pa poslala izjavo za Australian Information Industry Association), medtem ko je Apple pristal na zaslišanje za zaprtimi vrati. Neudeležba na zaslišanju je Odbor tako vznejevoljila, da je Applu, Adobu in Microsoftu poslal uradni sodni poziv, da se 22. marca 2013 udeležijo zaslišanja v Canberri, sicer jim grozi pregon.

Podjetja se bodo morala zagovarjati, zakaj so cene na avstralskem trgu bistveno višje kakor v ZDA. Običajno je klasični odgovor, da distribucija v deželi tam doli pač stane toliko več, a dražji so tudi izdelki, ki se prodajajo elektronsko in prenašajo z istih strežnikov kakor v ZDA. Na primer: Adobe Creative Suite 6 stane v Avstraliji 2000 avstralskih dolarjev, v ZDA pa 1300 dolarjev (52 odstotkov dražji). Office 365 je v Avstraliji 76 odstotkov dražji kakor v ZDA. Apple se je nekoliko popravil, saj so lani cene v spletni trgovini uskladili, a so skladbe na iTunes v Avstraliji še vedno 50-60 odstotkov dražje.

Pri nas situacija še ni tako kritična, a so vseeno računalniški izdelki dražji kakor v ZDA. Na primer osnovni iPad 4 stane 500 evrov, v ZDA pa 500 dolarjev (372 evrov). Razlaga proizvajalec pa je vedno enaka: višje cene v Evropi so posledica dražje distribucije, manjših in bolj razdrobljenih trgov, strožjih garancijskih pogojev, stroškov s prevodi in prilagajanjem lokalni zakonodaji ter že vključenemu DDV-ju. A to vseeno ne pojasni, zakaj ista aplikacija čez Lužo stane en dolar, tukaj pa en evro.