H.265 standardiziran

Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) je na prvi stopnji sprejela standard za video kodek H.265, ki predstavlja naslednika trenutnega H.264 oziroma AVC (Advanced Video Coding). Zato se neuradno imenuje tudi HAVC (High AVC). Bistvena prednost je varčnost, saj naj bi za enako kakovost slike porabil polovico manj prostora. S tem bo ITU-T H.265 oziroma ISO/IEC 23008-2 (trenutno ima še oznako priporočilo) razbremenil internet, na katerem naj bi bila trenutno kar polovica vseh prenesenih podatkov v obliki videa, od tega pa kar 80 odstotkov kot H.264 (čeprav je obremenjen z nekaterimi FRAND-patenti, zato so nekateri, recimo Google, poizkusili vsiliti WebM, pa ni uspelo).

Izboljšava standarda je nujna, ker ločljivosti videa povečujejo, kar s seboj prinaša tudi bistveno večje datoteke in zahtevane pasovne širine. Recimo H.265 je narejen posebej z mislijo na UHD (8192×4320), je pa seveda bistveno procesorsko zahtevnejši in bo za kodiranje potreboval paralelizacijo na več procesorjev ali namenskih kodirnikov. Dekodiranje je jasno manj zahtevno. Za streaming ločljivosti 4K bo potreboval 20-30 Mbps, kar v prihodnosti ne bo nemogoče.

Tudi H.265 ima nekaj težav z istimi patenti. Ti so sicer nujni za standard, zato morajo njihovi lastniki poskrbeti za pravično, razumno in nediskriminatorno licenciranje (FRAND). Poizkusi, da bi ga nadomestil WebM, so se izjalovili. MPEG LA, ki ima v lasti večino patentov, ki pokrivajo ta standard, je pojasnil, da pri H.265 zelo podobna situacija. Ali bo tudi ta brezplačen za predvajanje, še ni znano. Nekatera podjetja, med njimi Broadcom, Cyberlink, Ericsson in Mitsubishi, so že posvojila H.265 in pokazala prve izdelke s podporo zanj. Večji krog izdelkov sledi v prihodnosti, predvidoma do konca leta 2014.