Petindvajset let Perla

Četrt stoletja nazaj na današnji dan je Larry Wall na Usenetu (takratnemu twitterju) najavil izid programskega jezika perl. Prvi perl je bil mišljen predvsem za avtomatizacijo *NIX administracije, kot neke vrste združitev standardnih konzolnih orodij tistega časa (cut, sed, awk, ipd.). V nekaj letih so ga dodelali v povsem resni programski jezik, dodali podporo za spletno (CGI.pl) in objektno programiranje, ter repozitorij za razširitve (CPAN), ki šteje 25.000 kosov programja in je bolj ko ne zgled za ostale odprtokodne programske jezike. Sedanja različica, 5.x je prvič izšla leta 1994, sveži 5.10 pa je star točno pet let. Šestko (parrota) pišejo že vsaj ducat let, pa še ni videti konca.

Perl se za razliko od pythona ali ruby-ja, ki se po njem na veliko zgledujeta, nikoli ni zares uveljavil zunaj kroga sysadminov. Pravzaprav trpi za stigmo, da je v njem zapisana koda strašno neberljiva, celo za avtorja samega. Vzroki za to čepijo v njegovi pisani sintaksi in filozofiji "there's more than one way to do it", čeprav je res tudi, da so v zadnjih letih z neuradno specifikacijo modernega perla pošteno polikali tudi to. Dokumentacija je sicer precej dobra in lepo berljiva, začenši z Larryjevo knjigo o jeziku. Larry je po izobrazbi lingvist in ne brez pisateljske žilice, zato se zelo lepo bere in ji ne manjka zanimivih in duhovitih prispodob.

Jezik je bržkone še najbolj znan po referenčni implementaciji regularnih izrazov (regex) ter pa po tem, da poganja znaten kupček velikih spletišč, npr. IMDB, Amazon.com, BBC.co.uk, Slashdot ter Craigslist.