Freiburg hoče nazaj na Microsoft Office

V nemškem Freiburgu so leta 2007 začeli projekt nižanja stroškov za programske licence, v sklopu katerega je stekla migracija z licenčnega pisarniškega paketa Microsoft Office na odprtokodni OpenOffice. Od tedaj so računalniki mestne uprave poganjali oba pisarniška paketa, saj starih licenc za Office niso vrgli proč, niso pa več kupovali novih. Prav tako so zapovedali uporabo odprtih standardov za pošiljanje dokumentov (ODF). Po petih letih bo mestni svet v torek (dnevni red seje) glasoval o vrnitvi k Microsoft Officeu, saj OpenOffice ni izpolnil pričakovanj. Zagovorniki in razvijalce odprte kode v Nemčiji so besni, in to upravičeno.

Besni pa so zato, ker so projekt odgovorni izvedli zelo malomarno. Junija 2007 so odločili, da tedaj nameščenega Officea 2000 ne bodo nadgradili, ampak bodo prestopili na OpenOffice. Ker so imeli težave pri izmenjavi dokumentov z zunanjim svetom, kjer ODF ni tako razširjen, so obdržali nameščen Office (stare licence) in dodali še OpenOffice. Ni težko verjeti, da so ljudje potem v praksi še naprej uporabljali predvsem Office, saj so bili na njega navajeni. Čeprav naj novih licenc ne bi kupovali, so za delovna mesta, ki so mogla izkazati potrebo po Officeu, kupili tudi nove licence zanj. OpenOfficea pa medtem ni nihče posodabljal.

Rezultat je bila zmešnjava vseh mogočih verzij pisarniških paketov. Na večini računalnikov je bil nameščen Office 2000, zraven pa je obstala še verzija OpenOffice 3.2.1 iz junija 2010. Vmes se je razvoj povsem spremenil, nasledil ga je LibreOffice, OpenOffice pa je Oraclu skoraj umrl, tako da so ga oddali Apacheju. Poleg teh dveh antičnih sistemov so imeli posamezni računalniki v freiburški mestni upravi nameščene še novejše verzije Officea (2003 ali 2007, odvisno do dneva nakupa licence). In vse skupaj je šlo za okoli 2500 računalnikov.

Zato so letos naročili študijo, ki je pokazala, kar so želeli. Poganjanje vzporednih namestitev OpenOfficea in Officea je strošek, ki se mu bo treba izogniti. Ker je študija pokazala na dvom o sposobnosti OpenOfficea, da se spopade s težavo pri izmenjavi dokumentov med platformami, in ker OpenOffice 3.2.1 nima več razvojne podpore, so odločili, da enostavno kupijo licence za Microsoft Office 2010 za vse računalnike.

Odločitev je vzbudila številne polemike. Glasno so se odzvali v Open Source Business Alliance, Free Software Foundation Europe, Document Foundation, Bundesverband Informations- und Kommunikationstechnologie in Freies Office Deutschland. V odprtem pismu so opozorili, da bo prenagla odločitev za ponovno vrnitev pod Microsoftovo okrilje stala 550.000 evrov. Hkrati navajajo primere mest München, Jena in Leipzig, kjer LibreOffice ali ApacheOffice povsem zadovoljivo delujeta. Poudarili so, da je težava v uporabi zastarelih in nepodprtih verzij OpenOfficea. Združljivost z zunanjim s svetom, ki je bila ena izmed domnevno glavnih težav OpenOfficea, naj ne bi smela biti problematična, saj tudi nove verzije Officea podpirajo ODF, LibreOffice pa bere tudi zaprt Officeov format. Uporabniki so se namreč pritoževali, da pisanje besedil še nekako gre, medtem ko Calc in Impress nikakor ne dohajata sposobnosti Excela in PowerPointa, dokumenti pa so pri prehodu povsem izmaličeni.