Microsoft želi za potrebe DRM patentirati spremljanje števila gledalcev filma v dnevni sobi

Microsoft je na ameriški patentni urad vložil zahtevo za dodelitev patenta, ki opisuje regulacijo distribucije vsebin glede na število gledalcev. Brez pravniškega dolgovezenja to pomeni, da želi Microsoft patentirati uporabo senzorja okolice (kakršen je v Kinectu, čeprav patentna prijava nikjer eksplicitno ne omenja Kinecta), s katero bi bilo mogoče ugotoviti, koliko ljudi v sobi gleda televizijo. Ali bo Microsoft dobil patent ali ne, nas na tem mestu sploh ne zanima - precej bolj so strašljive možnosti uporabe te tehnologije.

Zloglasni DRM bi tako namreč prestopil v višjo ligo. Če so doslej založniki omejevali možnost predvajanja glede na napravo, datum in število ponovitev, so s tem mogoče omejitve glede na število gledalcev. To pomeni, da bi lastnik vsebine lahko omejil število ljudi, ki si lahko ogledajo posamezen film, igro ali kaj drugega. Če bo v sobi več ljudi, bo bodisi potrebno doplačilo bodisi se vsebina ne bo predvajala. Težko si je zamisliti, kako bi založniki ljudi lahko prisili v uporabo Xboxa s Kinectom za ogled filmov, a verjetno bodo našli rešitev tudi za to. Ali pa bodo tehnologijo prenesli v kakšno drugo manjšo in cenejšo napravo ter ogled vsebin pogojevali z njenim nakupom (se še spomnite famoznih donglov). Konec koncev, sčasoma lahko takšne senzorje začnejo vgrajevati kar v zaslone in televizorje ter preprečijo predvajanje vsebin, če vidno polje kamere ni prosto. Potem pa tudi teleekrani ne bodo več daleč.

Druga možnost uporabe je na kožo pisana oglaševalcev. S prepoznavanjem obrazov in postav ljudi v sobi, lahko servirajo personalizirane reklame med ogledom televizije. Oglase že sedaj profilirajo glede na predvajani program, saj se ciljna populacija za ogled nogometne tekme gotovo drugačne od tiste za ogled Razočaranih gospodinj. S tem sistemom pa bi bilo mogoče servirati drugačne oglase na vsakem televizorju posebej med ogledom istega programa. Si tega res želimo?