Avstralija opustila načrte za obsežno cenzuro interneta

Po štirih letih resnega truda v drugo smer je avstralska vlada ta teden dokončno opustila svoje načrte za uvedbo obvezne blokade z njihove strani določenih spletnih strani. Namesto tega so se bili primorani zadovoljiti zgolj z blokado INTERPOL-ovega seznama spletnih strani z otroško pornografijo, pa še to prostovoljno in ne takoj.

Prvotni načrt sedanje laburistične koalicije (2008) je namreč predvideval vzpostavitev obveznega filtriranja interneta za vse ISP-je, pri čemer bi seznam blokiranih strani bolj ko ne prostodušno in enostransko določala vlada sama. Leto kasneje so že tudi uspešno izvedli prve pilotske teste pri štirih največjih ISP-jih, ter napovedali konkretne spremembe Zakona o elektronskih komunikacijah v to smer.

A ko je bilo jasno, da mislijo zares, je javnost dobesedno eksplodirala. Val protestov in rednih DDOS napadov na vladne spletne strani je poleti 2010 pošteno zabremzal njihove načrte. Obenem je drugi največji ponudnik dostopa do interneta, iiNET, napovedal odkrito nasprotovanje predlogu. In še več, s pomočjo gneva javnosti uspešno premagal tožbo avstralske zveze založnikov, da bi taiste filtre uporabili še za filtriranje p2p (torrent) prometa v dobro zasebnih imetnikov avtorskih pravic.

Ostali trije veliki operaterji, Telstra, Optus in iPrimus so medtem kot kompromisni predlog obljubili "prostovoljno" blokado strani, pa še to le tistih, ki bi jih po posebnih kriterijih določal neodvisni svet pri vladni Agenciji za pošto in elektronske komunikacije. Tudi vlada je malce pritisnila na bremze, rekoč, da bi z izvedo blokiranja počakali vsaj do 2. polovice l. 2013. V resnici so zgolj zavlačevali, čakajoč, da se javnost in zainteresirane organizacije civilne družbe nekoliko pomirijo. Že lani, po junijski rekonstrukciji vlade, so tako proglasili novo salomonsko rešitev: prostovoljno blokado spletnih strani z INTERPOLOVEGA seznama otroške pedofilije. Sledilo je še nekoliko mečkanja, v smislu, da bi bila blokada vendarle obvezna, ter da bi vlada vendarle lahko tudi sama dodajala spletne strani na seznam za blokado. To vse izhaja iz poročil do o delu relevantnih državnih organov, ki so jih s pomočjo zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja pridobili zagrizeni lokalni mediji.

Te dni je, kot kaže, v vodo padlo vse razen salomonskega kompromisa blokade spletnih strani po INTERPOLU. Pa še to ne obvezno, ampak prostovoljno, in ne takoj, ampak v 2-3 letih, kolikor jih bodo nekateri (manjši) ISP-ji potrebovali za nabavo potrebne opreme.

Takšna odločitev je sicer mnogo boljša od prvotnega predloga, a vseeno slaba, ker se po vzpostavitvi vsega potrebnega za blokado, pa naj je ta sprva še tako nedolžna, vse skupaj kasneje po neki čudni navadi rado razširi (glej denimo Belgijski primer). Da je vlada naklonjena razširitvi blokade, izhaja ne samo iz vsega mahiniranja v zadnjih štirih letih, ampak tudi iz njihove odločnosti pri podpori uzakonitve dvoletne retencije prometnih podatkov. Te Avstralci za zdaj (formalno!) še nimajo, predvsem zaradi nasprotovanja državnega tožilstva, ki vse do letošnjega septembra "ni videlo prave in utemeljene potrebe po njem", nakar so si po še enih dodatnih konzultacijah le premislili.

Še dobro, da so posegi v komunikacijsko nedolžnost zoper nedolžne ljudi pri nas prepovedani že v ustavi, ter da si prav nihče ne želi odprave ali 'omilitve' te ustavne prepovedi.