Procesorji, prilagojeni potrebam strank, počasi začenjajo svoj pohod na strežnike
Urban Škudnik
22. sep 2012 ob 11:12:25
Da spletni velikani potiskajo meje prilagoditev strežniške opreme najprej je bilo že dalj časa znano, saj je za npr. Google že dalj časa znano, da so izdelali svojo konfiguracijo, na kateri temeljijo njihovi strežniki, Amazon bi naj za svojo storitev Glacier prav tako uporabljal posebno nizkoenergetsko opremo, pri tem pa ne zaostaja niti Facebook. Kako močno se je spremenilo tržišče za strežnike pove že podatek, da so leta 2008 HP, Dell in IBM pokupili 75 odstotkov vseh strežniških procesorjev, danes pa 75 odstotkov pokupi osem podjetij, med katerimi najdemo tudi že omenjeni Google.
Prilagajanje procesorjev zahtevam strank je tako samo naslednji logični korak, ki pa je do danes večinoma ostajal v domeni zahteve izbire specifične serije procesorjev. Kljub na papirju istim karakteristikam procesorji pridejo iz proizvodnje linije z različnimi karakteristikami - določene serije procesorjev so bolj energetsko učinkovite, spet druge najhitrejše, in ko si dovolj velika živina, lahko izbereš katero serijo bi kupil. Odstopanja, o katerih je govora so seveda že zaradi narave izredno natančnega proizvodnjega procesa zelo majhna, a ko je vaš račun za elektriko sedem ali več mestno število, se takšne razlike poznajo.
Spet drugič pridejo velikani do proizvajalcev z zahtevami po prilagoditvah samih procesorjev. Vsa vpletena podjetja so sicer zelo skrivnostna o obsegu prilagoditev, ki so jih že izvedli, a na podlagi nakupov, ki sta jih v zadnjih mesecih opravila Intel in AMD je očitno, da se na tem področju nekaj kuha. Največji problem na tem področju pa se morda presenetljivo pojavlja Intelu, saj je slednji daleč najbolj prilagojen za proizvodnjo masovnih serij procesorjev, kar jim po drugi strani precej zavezuje roke pri proizvodnji prilagojenih procesorjev. AMD je nekoliko bolje opremljen za soočenje s tem problemom, tretje podjetje, ki se je zadnje čase pojavilo na tem področju, pa je ARM. Še dodatna prednost ARMja pa je, da dejansko ne izdelujejo svojih čipov, ampak jih licencirajo, kar omogoča še več prilagoditev zahtevam kupca.
Ko namreč stranka prosi Intel ali AMD za določeno prilagoditev, je pogosto najbolj ugodno, da prilagoditev konča v vseh procesorjih, kar pa ubije konkurenčno prednost, zaradi katere se je kupec na prvem mestu obrnil na Intel ali AMD direktno. Intel bi tako naj v preteklosti že izdelal Atom N570 procesorje upoštevajoč "pomembne in specifične predloge" SeaMicroja, podjetja, ki se specializira za izdelavo nizkoenergetskih strežnikov, AMD pa je tudi za specifične stranke že izključil določene dele procesorja za nižjo porabo energije in dodal inštrukcije.
ARMjev poslovni model je po drugi strani popolnoma prilagojen temu, saj njihove stranke praviloma njihovo intelektualno lastnino prilagodijo specifičnemu telefonu ali napravi, a zaenkrat še niso dovolj močni na strežniškem področju, da bi podjetja posegala po njihovih procesorjih.