PayPal onemogočil lokalna plačila v Argentini

V Argentini se zgodovina po zelo kratkem času ponavlja. Leta 2001 je država v spopadu s hudo finančno krizo zamrznila bančne račune prebivalstva, prepovedala dvige deviz in naposled vse v dolarjih denominirane račune pretvorila v pese. Tako imenovani corralito je povzročil veliko nezadovoljstvo in hude protivladne proteste. Ko se je Argentina lani ponovno znašla v škripcih, so uvedli zelo podobno rešitev. Vlada je omejila nakupe ameriških dolarjev, s čimer je želela nasilno povečati zaupanje v argentinske pese. Uradna razlaga je sicer nekoliko lepša, in sicer naj bi s tem zmanjšali odvisnost od ZDA, preprečili beg kapitala iz države in zmanjšali utajo davkov ter pranje denarja.

Toda ker je inflacija že dvomestna, Argentinci dolarje kupujejo na črnem trgu. Uradni tečaj se suče okrog 4,7 pesa za dolar, na črnem trgu pa jih morajo odšteti tudi sedem za dolar. Zato so podjetni Argentinci našli zanimiv obvoz, ki vključuje PayPal. Z dvema različnima elektronskima naslovoma so odprli dva računa (ali pa sta dejansko sodelovali dve osebi, to ni pomembno). Nato so na prvega naložili dobroimetje v valuti peso in ga prenakazovali na drug račun, ob čemer so izvedli še konverzijo v dolarje. PayPalov tečaj je sicer vedno za nekaj odstotkov slabši od bančnega, a je še vedno bistveno boljši od tečaja na argentinskem črnem trgu. PayPal je prakso odkril in jo prepovedal. Razlog so pritiski lokalnih bank, so še potrdili v PayPalu.

Odslej je v Argentini prek PayPala mogoče sprejemati in pošiljati le mednarodna nakazila, medtem ko prenosi denarja med uporabniki iz Argentine niso več mogoči. Uporabnikom so se opravičili in zatrdili, da je Argentina zelo pomemben trg za PayPal, a da drugače to pot pač ni šlo. To pa ni edini ukrep, ki je prizadel Argentince. Vlada je poleg omejitve nakupa deviz uvedla še izreden 15-odstotni davek na vsa plačila v tujino. Davek se obračuna tudi pri spletnem nakupovanju na Ebayju in Amazonu.