Dotcom podal svojo verzijo dogodkov med aretacijo

Po prvotnih načrtih bi se moral pravkar začeti dvotedenski sodni narok glede tega, ali bo Nova Zelandija Kima Dotcoma izročila Združenim državam, a zavoljo nebroja postopkovnih in vsebinskih napak ter zamenjave glavnega sodnika je vse skupaj prestavljeno na naslednjo pomlad, vsaj. Namesto tega sodišče trenutno razpravlja o vrnitvi zaseženega premoženja, pri tem pa je Kim spregovoril o njegovem doživljanju januarske aretacije.

Kot je znano, je 20. januarja okoli 6:30 zjutraj protiteroristična enota novozelandske policije v civilnih oblekah, z zaščitnimi jopiči in jurišnim orožjem ter ob spremstvu FBI-jevih agentov, z dvema helikopterjema in tremi kombiji udarila na Dotcomovo posest v Coatsevillu, onesposobila oba zunanja varnostnika in eno za eno preiskala vse sobe v stanovanju. Kim je bil v tem času v svoji ločeni spalnici, zaključujoč delo, oziroma kot pravi, "je bil zaposlen z Windows Update". Vzdramili so ga zvoki helikopterja, kar pa ga ni pretirano začudilo, saj je pričakoval prihod prijateljev in soustanoviteljev Megauploada posredi skorajšnje rojstnodnevne zabave (racija je bila načrtno planirana na ta dan, da bi jih lahko policija aretirala čim več naenkrat). Da nekaj ni prav, je posumil, ker je bil helikopter očitno preblizu hiše, tako da je pritisk njegovih rotorjev dvignil kup proda z tal in jih navrgel v šipe in bližnji vozni park. Na tej točki je sprožil alarm in zbežal v varno sobo na podstrehi. Tačas je policija že zajela njegovega vodjo varnosti (Wayne Tempero), ženo, otroke in služničad, ki so vsi spali v ločenem delu vile. Zatem so se lotili iskanja Dotcoma. To jim je vzelo slabe pol ure, ker so ga najprej pomotoma iskali v (nedelujočem in očitno premajhnem) tovornem dvigalu.

Ta del poznamo iz Temperove izpovedi za novozelandsko televizijo (glej prvi youtube clip). Kaj se je zgodilo potem, za zdaj ostaja nekoliko nejasno, ker posnetki internih videonadzornih kamer niso na voljo. Policija jih je zasegla, vendar jih ne želi predložiti, sodišču pa je predlagala, da naj se ne sprejmejo kot dokaz. Dotcom jih je po drugi strani že skušal dobiti nazaj, ali vsaj kopijo njih, vendar je po precej mečkanja njegov odvetnik dobil zgolj prazen videonadzorni strežnik, brez diskov, policija pa mu ni znala povedati, kaj točno se je zgodilo s slednjimi. Vladno insistiranje, da se posnetkov ne prikaže pred sodiščem, ter velika verjetnost, da so bili načrtno uničeni - sta še posebej zaskrbljujoča. Novozelandski 3NEWS je sicer uspel dobiti video in zvočni posnetek z enega od dveh uporabljenih helikopterjev (glej drugi posnetek), posnetka z notranjosti hiše pa ne.

Tako nam ostane predvsem Kimovo pričanje. Kot je povedal pred sodiščem, je na neki točki spoznal, da so v hiši policisti in ne zlikovci (v preteklosti je že dobival grožnje z ugrabitvijo in smrtjo, zato je bila to njegova prva misel), vendar jim ni želel preprosto odpreti, "v strahu, da bi ga pomotoma poškodovali oz. ustrelili". Zato jih je počakal v omenjeni v omenjeni sobi. Ko so policisti uspeli priti not, naj bi bili zelo razrarjeni nad njim - dobil naj bi udarec s pestjo v glavo, več brc z nogo, udarec s kolenom v trebušni predel, nakar naj bi ga spravili na tla. Eden od policistov naj bi mu tudi stopil na roko in poškodoval noht. Potem so mu roke zvezali z vezicami, bojda tako močno, da je glasno protestiral nad bolečinami. Vezice naj bi prerezali in ga odpeljali iz hiše.

Predstavnik tožilstva glede tega dela ni imel vekliko vprašanj. Izpostavil je le izjavo policistov, da naj bi Kim ob njihovem vstopu poskušal vrata ponovno zapreti, še več, jih zaloputniti v policiste. Kim je to zanikal in končno je moralo tožilstvo priznati, da vrata sploh niso bila zaklenjena ter da jih je zgolj mirno in z dvignjenimi rokami počakal v sobi. Je pa širše branil uro in obseg posega, rekoč, da bi Kim sicer lahko "pobrisal oziroma zašifriral kritične dokaze". Podatke o tem je namreč dobavila ameriški FBI. Dotcom je odgovoril, da za to v nobenem primeru ne bi bilo možnosti, saj je policija (novozelandska oziroma ameriška) v urah pred začetkom racije že imela vse relevantne strežnike v rokah.

Kot je dodal, bi jih bil v primeru, da bi policija preprosto potrkala na glavna vrata, povabil notri, v vsakem primeru pa se ne bi bil upiral. Argumentov proti temu je malo, saj so policisti le nekaj prej dejansko obiskali Dotcoma, v dvojici, in s skritimi kamerami izdelali natančen načrt hiše. Dotcom jih je mirno spustil notri in jim celo ponudil hrano in pijačo.

V navzkrižnem zaslišanju je vodja policije priznal, da je bila "akcija pripravljena nekoliko na hitro" in "predvsem na podlagi in insistiranju ameriškega FBI". Civilne obleke so uporabili, ker naj bi bil Dotcom "ne ocenjen za nevarno osebo", tako da naj ne bi bilo potrebe po "polni taktični opremi". Zakaj so vseeno uporabili specialno enoto in dva helikopterja, zaradi interesa preiskave ni mogel povedati. Tudi očitek, da je imel v varni sobi puško in da so bili policisti zato tako previdni (beri: ostri), ni vzdržal. Zanjo je imel vsa dovoljenja, prva dva naboja v šaržerju sta bila gumijasta (specifično z namenom, da se morebitnega napadalca onesposobi in ne ubije). Končno, ljub določeni kriminalni preteklosti v Hong Kongu in Nemčiji zoper njega nikoli ni bil sprožen postopek zaradi nasilnega kaznivega dejanja.

Stanje zgleda precej slabo, vsaj s stališča tožilstva. Dotcom je že dosegel razveljavitev naloga za zaseg vile, vozil in premičnin v njej, ker je bil nalog prvič prepozen, drugič retroaktiven in tretjič, daleč presplošen (v zdravih demokracijah se pred trkanjem na vrata podiranjem vrat pove vsaj, kaj točno se išče). Zdaj utegne pasti še nalog za aretacijo in z njim bržkone velik del upanja za uspešen pregon na novozelandskih tleh, morda celo za izročitev ZDA. Če je Nova Zelandija že želela ponuditi pravno pomoč ameriškim pravosodnim kolegom, ta over-the-top akcija gotovo ni bila najboljši način. Vse več je tudi govoric, da so jo izvedli predvsem kot "uslugo" ameriškemu založniškemu lobiju, ki je bil takrat ravno sredi nepričakovanega fiaska z zavrnitvijo SOPE in je nujno rabil nekaj dobrih novic. Dotcom celo pravi, da je akcijo odobril oz. zaukazal sam podpredsednik Biden. Kaj je res in kaj ni, morda nikoli ne bomo izvedeli. Vemo pa, da je glavni lobist založnikov - nekdanji senator Chris Dodd, kak teden pred tem Obami javno zagrozil, da bi ga lahko odrekanje podpore SOPI stalo kupa predvolilnega denarja. In letos vendarle je volilno leto.

Sojenje še poteka.