Danes ponoči prestopna sekunda

Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu sredi časovnega pasu točno v zenitu. Sončni dan se v zadnjih stoletjih zlagoma podaljšuje (približno poldrugo milisekundo na stoletje), tako da je sončni dan sedaj že polno milisekundo daljši od 86400 definiranih sekund. To pomeni, da atomske ure počasi prehitevajo naravno vrtenje Zemlje, zato jih je treba upočasnjevati s prestopnimi sekundami. Te bi bile v teoriji lahko tudi negativne, a je bilo vseh 25 od leta 1972 pozitivnih.

Mednarodni atomski čas TAI prestopnih sekund ne upošteva, zato prehiteva UTC. Od jutri dalje bo razlika znašala 35 sekund - 25 prestopnih sekund v teh letih in 10 sekund, kot je razlika znašala po definiciji že leta 1972. Na računalnikih vam ni treba postoriti ničesar. Sistemi, ki pridobivajo čas prek NTP-protokola, bodo samodejno obveščeni o prestopni sekundi ob prvi sinhronizaciji, in bodo uro primerno prestavili. Kdor NTP-protokola ne uporablja, bo moral uro prestaviti ročno. Linuxovo jedro je imelo do verzije 2.6.29 težave s prestopnimi sekundami, sedaj pa so odpravljene.

Prav to premikanje ure in predvsem problem pri preračunavanju med kontinuiranimi sistemi za merjenje časa (TAI) in tistimi, ki prestopne sekunde upoštevajo (UTC, Unixov čas ...), je razlog, da se v zadnjem času vedno bolj omenja ukinitev prestopnih sekund. Mnenja o tem početju so deljena, saj bi s tem poenostavili merjenje časa, a bi se dokončno poslovili od sončnega standarda. Leto tako ali tako ni več povezano s Soncem, saj imamo stroga in nespremenljiva pravila za določanje njegove dolžine, ki jo gregorijanski koledar postavlja na 365,2425 dni, medtem ko v resnici znaša nekoliko manj. To v praksi pomeni, da solsticij drsi k vedno zgodnejšim datumom, a je napaka trenutno zanemarljivo majhna (en dan na 3300 let). Če odpravimo prestopne sekunde, se bo zenit začel premikati z 12:00.00 ure na kasnejše s hitrostjo približno sekunde na dve leti.