Amazon podpisal z založbami, njihov iTunes Match na poti

Amazon je svojo spletno storitev za streamanje glasbe predstavil že lani spomladi, sicer na veliko presenečenje vseh, a potem brez vidnejšega uspeha. Analitiki pravijo, da zato, ker je je rešitev v tej fazi zanimiva predvsem (zgolj) za tiste, ki imajo res veliko glasbe in se zato res ne želijo ukvarjati s kopiranjem med računalnikom in mobilnikom oz. tablico, za to skupino pa ima Apple trenutno boljšo ponudbo - iTunes Match (na voljo celo v Sloveniji). Amazonu zato ni ostalo drugega, kot da se usede za pogajalsko mizo in odpre denarnico.

Digital Locker so namreč zagnali brez krovne pogodbe s štirimi (no, zdaj že tremi) velikimi založbami - Universal + EMI, Warner in Sony. Amazonovo stališče je bilo, da ponujajo zgolj storitev za pretakanje uporabnikove obstoječe glasbene kolekcije, tj. glasbe, za katero je uporabnik (domnevno) že plačal in bi jo zdaj rad zgolj uporabil na malce drugačen, bolj sodoben način. Nekako tako, kot če bi vzel CD plošček in ga pretvoril v digitalno obliko. Založbe stvari niso videle tako. Za njih je vodenje digitalne omarice posebna avtorska pravica, ki se jo tudi posebej plača, vse drugo pa je bodisi piratstvo bodisi plitek poskus legitimizacije piratstva v imenu proste uporabe. Glede tega potekajo že nekaj časa potekajo ogromne kregarije na trgu DVD izposoj in tv snemalnikov (sploh zdaj v oblačni različici). Tovrstne storitve dajejo uporabnikom preproste in široke možnosti, da sami odločajo, kako, kdaj in kje bodo užival vsebine. Amazonova poteza jih je glede tega še posebej prizadela.

iTunes Match, ki je sicer del širše storitve iCloud (z zelo zmerno naročnino 25 dolarjev na leto, a samo predujem založbam je bil med 50 in 150 milijoni dolarjev), ponuja nekaj zelo zanimivih funkcij. Za začetek je prenos uporabnikove glasbene kolekcije v oblak precej hiter in neboleč. Komadov, kupljenih preko iTunes, sploh ni treba prenašati, ker so že na Applovih strežnikih. Za ostale komade pa Apple pogleda izvajalca in naslov ter prav tako poiskusi najti že obstoječi komad. Zato mora uporabnik Matcha naložiti le tiste redke neprepoznane pesmi (bere se o 10-20% zbirke), medtem ko mora Amazonov uporabnik prenesti vse. Obenem bo Apple, če je mogoče, pesem avtomatsko in brezplačno ponudil v višjekvalitetni 256kbit/s razlici, česar Amazon očitno one sme (ker zgolj gostuje uporabnikovo lastno glasbo, v kakršnikoli kvaliteti že je). Mogoče najbolj zanimiv udarec je v ceni potrebnega diskovja. Apple lahko vsako pesem hrani le v eni kopiji, Amazon pa mora za vsakega uporabnika shraniti ločeno različico, tudi če gre za isto datoteko. Glede tega so založbe povsem brezkomprosne in za razliko od večine primerov imajo tokrat najbrž tudi prav.

Amazon se zato že od lanske jeseni pogaja. Zadnja novica pravi, da so s Sonyjem že podpisali, z Warnerjem so tik pred tem, pogajanja z z Universalom pa so tudi že v sklepni fazi. Najava njihove "match" storitve se tako pričakuje v nekaj tednih, morda mesecih.

To bo morda kratkoročno odlično za potrošnike (izbira), dolgoročno pa postavlja veliko vprašanje pod vzdržnost vsakega nelicenciranega programa za uživanje glasbe. Spotify-ju je šele lani uspel preboj na ameriški trg. Mp3Tunes (ex mp3.com) je prejšnji teden zaprosil za stečajno zaščito, ker jim je tožarjenje z EMI pobralo ves kapital, čeprav na koncu koncev najbrž imajo prav. Grooveshark se je sicer pogodil, a tako slabo, da bo skoraj zagotovo kmalu bankrotiral. Kruta resnica je, da slušatelje še vedno zanima ponudba velikih založb, ne glede na ti. dvome o njeni kvaliteti, izvirnosti in dejanskem talentu izvajalcev. Brez pogodbe z založniki, oz. alternativno organizacijami za kolektivno upravljanje avtorskih pravic pač ne gre.

Korake v to smer je Amazon navsezadnje nakazal že s predstavitvijo Kindla Fire, ki je bolj kot čemu drugemu (npr. branju knjig) namenjen uživanju multimedijskih vsebin.