Malezija razmišlja o uradnem cehu za IT-jevce
Mandi
10. dec 2011 ob 17:54:20
Malezijska vlada je domače delavce iz IT industrije neprijetno presenetila z najavo novega zakona o računalnikarskih profesionalcih (Computing Professionals Bill of 2011), ki bi omejil kakršnokoli izvajanje IT storitev zgolj na s strani vlade potrjene IT delavce.
Zakon, če bo seveda sprejet, bo ustanovil posebno zbornico, ki bi vodila protokole in register IT izvajalcev. Ti bi padli v dva ranga – nižji nivo bi zasedli "registrirani praktikanti" brez diplome iz IKT, višji nivo pa bi bil rezerviran za "registrirane profesionalce" s takšno diplomo. Delo v vseh sektorjih, ki jih država dojema kot "ključne" (nacionalna varnost, telekomunikacije, energetika, transport, oskrba z vodo, zdravstvo in nujne službe, javna naročila), bi bila pridržana zgolj za podjetja in delavce v zgornjem rangu, ostale IT naloge, se pravi manjše in manj resne projekte, pa bi lahko opravljali tudi praktikanti, nikakor pa ne neregistrirani delavci. Obenem bi morali vsi registrirani delavci navesti eno "specializacijo" in se držati dela znotraj te specializacije, tako da spletni programer denimo ne bi smel opravljati tudi sistemskih integracij ali administracije. Vse skupaj naj bi, poleg dviga cen IT storitev, monopolizacije trga in prijetnih provizij za zbornico, pomembno prispevalo k nacionalni varnosti države v teh hudih časih rednih in državno sponzoriranih napadov na ključno IT infrastrukturo.
Industrija seveda ni navdušena. Skrbi jo, da bo to v celoti ubilo malezijsko tehnološko start-up sceno, in od dohodka odrezalo številne študente in druge posameznike, ki si del kruha služijo tudi v IT-ju.
Zaprti zborniški model v določenih sektorjih poznamo tudi pri nas. Do pred nekaj leti je bilo članstvo v splošni Gospodarski zbornici Slovenije obvezno, v obrtni zbornici pa še vedno je, čeprav mala podjetja po svojih trditvah od tega niso imela veliko več kot zadovoljstva ob plačilu članarine ali branju redne mesečne revije. Imamo tudi več specializiranih zbornic z dobro definiranimi javnimi pooblastili, npr. obrtno, zdravniško, inženirsko, lekarniško, odvetniško, kmetijsko-gozdarsko in zbornico zasebnega varovanja. Uradno je njihovo poslanstvo v pridobivanju novih poslovnih priložnosti in zagotavljanju poštenih pravil igre za vse člane (tehnični standardi, plačilna disciplina, idr.), vendar se vse preveč zdi, da skrbijo predvsem zase in za vidne člane.