Lahko negativna gravitacija antimaterije nadomesti teorijo temne snovi?

Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta razlaga je, da gravitacija deluje z različno jakostjo v različnih koncih vesolja.

Nekateri fiziki so o obstoju temne snovi skeptični, zato iščejo alternativne teorije, ki bi eksperimentalna opažanja pojasnile brez zatekanja k temni snovi. Eno izmed novih teorij je predstavil črnogorski fizik Dragan Slavkov Hajduković, ki dela v CERN-u. Po njegovem mnenju za pojasnitev ne potrebujemo temne snovi, če predpostavimo, da se antimaterija in materija gravitacijsko odbijata in ne privlačita. Trenutna fizika trdi, da se antimaterija od materije razlikuje le po električnem naboju, medtem ko je njun gravitacijski naboj enak - obe se izključno privlačita. Odkar more CERN shraniti antimaterijo za celih 15 minut, so v teku tudi eksperimenti na AEGIS, ki bodo pojasnili tudi to, kako gravitacija deluje na antimaterijo.

Medtem Hajduković trdi, da je mogoče z gravitacijskim odbojem nadomestiti pojem temne snovi. Ključni pojem je kvantni vakuum, v katerem se v kvantnih fluktuacijah spontano tvorijo pari delec-antidelec in hkrati izginjajo. Ti tvorijo gravitacijske dipole, ki se lahko poravnajo v taki orientaciji, da producirajo zaznavne gravitacijske učinke v skladu z opazovanji. Hajduković pojasnjuje, da vstavitev prevodne ploščice v kondenzator povzroči zmanjšanje električnega polja v notranjosti, ker se nasprotni električni naboji privlačijo. Če bi se odbijali, kakor predpostavlja za gravitacijske naboje, bi se jakost polja (v tem primeru gravitacijskega) povečala.

Teorijo je objavil v članku v Astrophysics and Space Science. Članek ne ponuja razlage za temno energijo, ki je teoretična oblika energija, ki naj bi predstavljala 73 odstotkov vse mase-energije vesolja in je odgovorna za širjenje vesolja. Preostalih 27 odstotkov konvencionalni fiziki pripisujejo navadni snovi (barionska materija) in temni snovi v razmerju 1:5.