Ameriško vrhovno sodišče: golo zavedanje o možnosti kršitve patenta ("avtorskih pravic") s strani tretjih je kaznivo

Ameriško vrhovno sodišče je z osmimi glasovi za in enim proti v zadevi Global-Tech Appliances, Inc. v. SEB S.A. odločilo, da proizvajalec "vzpodbuja" prodajalce h kršitvi patentov, če se zgolj zaveda možnosti, da njegovi izdelki kršijo patent tretjega podjetja, in to kljub temu, da si je proizvajalec celo aktivno prizadeval, da njegovi izdelki ne bi kršili nobenih patentov. Na prvi pogled se izrek ne zdi pretirano zanimiv, vendar bi lahko (beri: bo) imel resne posledice za sledilce torrent, zbiralce povezav in druge spletne strani v avtorskopravni sferi.

V zgodbi so pomembni trije igralci.

Francoski koncern SEB S.A. (katerega delnica je po objavi novice že poskočila za odstotek) ima v lasti več blagovnih znamk, med drugim Tefal, ki proizvaja male gospodinjske aparate in ponve. V zadevi je šlo za njihov cvrtnik (fritezo), za katerega so pridobili patent v EU in ZDA, nepatentiranega pa so ga prodajali tudi na vzhodnoazijskem trgu. Potem je tu ameriški trgovec z izdelki za dom in družino, Sunbeam. Sunbeam je želel trgu ponuditi svoj cvrtnik, njega izdelavo pa so (kot se po doktrini outsourcinga spodobi) naročili pri hongkongškem podjetju Pentalpha Enterprises, ki je v lasti Kitajskega holdinga Global-Tech Appliances.

Sodeč po dejstvih iz sodbe se inženirji v Hong Kongu razvoja friteze niso lotili iz ničle, ampak so poiskali obstoječi izdelek (ki je slučajno pripadal SEB-u) in ga dosledno skopirali. Pri tem so bili toliko previdni, da izdelek ni imel oznake o patentu na ciljnem tržišču (ZDA) in bi ga po tej logiki lahko naročnik (Sunbeam) lahko prosto prodajal tam. Hkrati so pri svojem odvetniku naročili, naj neodvisno preveri, da novonastali izdelek res ne krši kakšnega ameriškega patenta. Pri tem so mu zamolčali, od kod jim ideja za fritezo, odvetnik pa med svojim podrobnim iskanjem čez ameriško patentno bazo tudi ni našel ničesar spornega. Izdelke so naložili na ladjo in jih postali Sunbeamu, ki jih je postavil na prodajne police trgovin. Po uspešno sklenjenem poslu so enak izdelek prodali še več drugih trgovcem z malimi gospodinjskimi aparati.

Predstavniki SEB-a so zgroženi ugotovili, da gre za očiten posnetek njihovega izdelka in zoper Sunbeam vložili tožbo. Podjetji sta se hitro poravnali, Sunbeam pa je Francozom sporočil podatke o svojem dobavitelju. Sledila je še tožba zoper Global-Tech, katerega je porota spoznala krivega vzpodbujanja drugih podjetih - Sunbeama in drugih trgovcev - h kršenju SEB-ovih patentov. Global Tech se je pritožil in izgubil, nakar so vložili peticijo za presojo ( writ of certiorari) še na ameriško Vrhovno sodišče. Prošnja je bila sprejeta, februarja je bila razprava, ta teden pa odločitev.

SEB je Global Techu očital, da je izvozil izdelek, za katerega je vedel, da krši njihove patente, a tega ni sporočil kupcu (Sunbeamu). Global Tech je v pritožbenem postopku navedel, da - nasprotno - ni vedel za obstoj ameriškega patenta (izdelek, na katerem so osnovali fritezo, ni imel ameriške patentne oznake) ter da so preko odvetnika celo aktivno preverjali obstoj takega patenta. SEB vedenja o obstoju patenta ni uspel dokazati, je pa pritožbeno sodišče zaključilo, da za vedenje zadostuje že to, da je Global Tech vedel za možnost obstoja patenta, a je ni preveril (kar pa je SEB-u uspelo dokazati).

Vrhovno sodišče je pritrdilo. Global Tech naj bi bil več čas zavestno neveden do obstoja SEB-jevega patenta (willfully ignorant). Gre za standard iz kazenskega prava, ki se približuje pri nas znanemu eventualnemu naklepu, ki nastopi, ko storilec kaznivega dejanja ve za možnost nastopa protipravne posledice, vendar mu je vseeno, če posledica nastopi.

V čem je pomen odločitve za avtorsko pravo? Ameriški zakonodajalec je s to odločitvijo dobil pomemben argument za sprejem sorodne zakonodaje o induciranju kršitev avtorskih pravic (glej predloge zakonov COICA, INDUCE), po katerih bodo upravitelji sledilcev, strani s povezavami na filmske/tv tokove, na koncu pa še spletni filmski kritiki in časopisje krivi za vzpodbujanje kršitev avtorskega prava že samo zato, ker so se ob vseh gonji založnikov zagotovo morali morali vsaj zavedati, da njihovi uporabniki s torrenti/povezavami/opisi kršijo avtorske pravice. Zaseg domen, kazenski pregon upraviteljev in tudi uporabnikov tovrstnih vsebin utegnejo s tem postati dnevna resničnost.

Sodnik Kennedy je edini nasprotoval večinskemu mnenju sodišča in ob tem zapisal, da je sodišče brez potrebe razširilo kvalifikacijo "vedenja o nastopu protipravnih posledic" v tako kazenskih in civilnih zadevah ter da lahko to na dolgi rok povzroči precej hude posledice.