Nove kritike lanskega odkritja arzenovih bakterij in odgovori avtorice

Lani je NASA objavila odkritje bakterije iz razreda Gammaproteobacteria, ki ne le da uspeva v z arzenom bogatem okolju, ampak arzen celo vgrajuje v svoje celične strukture. Gre za eno najbolj prelomnih odkritij, saj je doslej veljalo, da so potrebni makroelementi za življenje ogljik, vodik, dušik, kisik, žveplo in fosfor, medtem ko je arzen za vsa živa bitja strupen.

Vsako prominentno odkritje dvigne veliko prahu in nič drugače ni bilo to pot. Že nekaj dni po odkritju so se oglasili skeptiki, ki so v izvirnem članku identificirali vrsto metodoloških pomanjkljivosti in nedoslednosti. Predvsem so izpostavljali problem pomanjkljivega čiščenja DNA in onesnaženja kultur s fosforjem. NASA in prva avtorica sta se odzvali, brali smo tudi intervju.

V Science so včeraj objavili kritiko osmih raziskovalnih skupin, ki se še vedno ne strinjajo z raziskavo o arzenovih bakterijah, in odgovore avtorice. Pri tem je pomembno omeniti, da nobena raziskovalna skupina ni poizkusila neodvisno ponoviti eksperimenta, ampak debata teče le o izsledkih in možnih napakah v originalni študiji. Različne skupine opozarjajo, da kompleksne molekule z arzenom niso dovolj stabilne za življenje, da so bila hranila rahlo onesnažena s fosforjem (to so avtorji navedli tudi v originalnem članku, a naj bi bile količine premajhne za rast izključno od tega fosforja), da bi se arzenat v citoplazmi reduciral v arzenit, da je bil arzen enostavno adsorbiran na DNA zaradi pomanjkljivega čiščenja pred analizo itn.

Čeprav glavna raziskovalka priznava nekaj tehničnih pomanjkljivosti, te naj ne bi bile dovolj pomembne, da bi spodkopale pravilnost rezultatov. Prav tako pravi, da vrsta raziskovalcev njenemu članku verjame in množično iščejo arzen še v drugih vrstah bakterij. Pričakovati je, da bo bitka trajala še leta s seciranjem članka, iskanjem novih eksperimentalnih podatkov in ponovitvami eksperimenta. In to, čemur smo priče sedaj - je znanost.