Virus črnih koz še ne bo uničen

Črne koze (variola) so prva in doslej tudi edina nalezljiva človeška bolezen, ki je bila s precepljenjem prebivalstva v celoti izkoreninjena. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1979 objavila izkoreninjenost bolezni, potem ko je bil njen zadnji naravni izbruh v Evropi leta 1972 v Jugoslaviji, na svetu pa leta 1977 v Somaliji. Zadnja oseba, ki je umrla zaradi črnih koz, je bila Janet Parker leta 1978 na Univerzi v Birminghamu, ko se je nadstropje nižje razlil vzorec črnih koz. Posledica tega je bilo uničenje večine vzorcev črnih koz, ki so bili shranjeni v laboratorijih po svetu.

Danes seve črnih koz hranijo le še v strogo varovanih laboratorijih v Atlanti v ZDA in Koltosovem v Rusiji. Svetovna zdravstvena organizacija se je leta 1996 odločila, da bo slej ali prej treba vse vzorce črnih koz na svetu uničiti. Toda datum uničenja so vedno znova preložili, da bi znanstveniki imeli dovolj časa za razvoj zdravil in cepiv. ZDA sedaj predlagajo, da bi črne koze obdržali še pet let, in se nato ponovno odločali o njihovem uničenju. Bojijo se namreč, da bi lahko teroristi kako prišli do virusa črnih koz ali pa da bi se kod odkril naraven rezervoar virusa.

Ameriška ministrica za zdravstvo Kathleen Sebelius je na konferenci v Mednarodne zdravstvene organizacije v Ženevi izrazila mnenje, da bi morali z uničenjem virusa počakati. ZDA so prav tako naklonjene popolnemu uničenju virusa, a ne še ta hip. Bojijo se namreč biološkega orožja na osnovi črnih koz, proti kateremu je človeštvo povsem nezaščiteno, ker je bilo cepljenje proti črnim kozam po razglasitvi izkoreninjenosti ukinjeno. Mnoge države menijo, da bi bil svet brez črnih koz v ameriških in ruskih laboratorijih varnejši, a se za zdaj o datumu uničenja še nobeno leto niso mogli sporazumeti.