Nemško zunanje ministrstvo pojasnilo razloge za vrnitev na MS Windows

Februarja smo poročali o odločitvi nemškega zunanjega ministrstva, da kljub dolgoletnim dobrim izkušnjam z okoljem GNU/Linux preidejo nazaj na Microsoftova Okna in Pisarno. Ministrstvo je takrat izdalo skopo pojasnilo, da Linux ni upravičil pričakovanih finančnih prihrankov, predvsem zaradi težav desktop uporabnikov. Polni odgovor (pdf, v nemškem jeziku) na poslansko vprašanje opozicijskih SPD je na voljo šele zdaj, pripravili pa so ga v uradu komisarke vlade za IT, Cornelie Rogall-Grothe.

Komisarka je zapisala, da se prosto programje kot tako ni izkazalo kot bolj varno in zanesljivo od lastniškega. Še vedno naj bi stremeli k njegovi uporabi, vendar le tam, kjer se to izkaže za učinkovito in ekonomično, kar naj bi zajemalo predvsem strežniško in mrežno infrastrukturo.

Na računalnikih končnih (desktop) uporabnikov naj bi bilo preveč težav s prijaznostjo uporabniku, pomanjkanjem zmogljivosti ter integracijo z obstoječimi IT programi. Izpostavila je težave z izmenjavo dokumentov v ODF obliki, kar naj bi jih prisililo v izvoz v zaprte formate (bržkone PDF oz. DOC). Zaradi rabe lastne GNU/Linux distribucije so imeli visoke stroške z vzdrževanjem programov, uporabniki pa so bili v mnogih primerih primorani uporabljati več let stare in hroščate različice e-poštnega odjemalca Thunderbird in pisarne OpenOffice. Navajajo, da tovrstne težave pri ponudnikih zaprtega programja odpadejo, ker jim pogodba zagotavlja tudi posodobitve in tehnično podporo. Precejšen del zaposlenih naj bi zato uporabljal oba operacijska sistema v dual boot konfiguraciji.

V povzetku je navedeno, da so stroški osebja in vzdrževanja močno presegli načrtovane in s tem v veliki meri izničili prihranke iz naslova licenčnin. Posledično se z vrnitvijo na MS Windows 7 + Office 2010 okolje - kar se bo postopoma zgodilo v naslednjih treh letih - nadejajo znatnih prihrankov.

Odgovor je že bil deležen svoje bere komentarjev. Tiskovna predstavnica stranke zelenih ga je označila kot rahlo nenavadnega in poudarila, da prihranki vsekakor niso mogli biti veliki, če je ministrstvo plačevalo še za Microsoftove licence na dual-boot računalnikih. To naj bi tudi dokazovalo, da nemška vlada pravzaprav nima doslednega programa uporabe odprtih rešitev in standardov. Free Software Foundation Europe (FSFE) je bil še bolj oster - po njihovi oceni vlada bodisi ne razume prostega programja bodisi načrtno deluje proti njemu, ter pri tem širi stare neresnice o neprijaznosti, ceni in pomanjkanju podpore za prosto programje.

Republika Slovenija je medtem izdala pravno neobvezujočo študijo uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v državni upravi, le malo pred tem pa sklenila zelo obvezujočo novo krovno licenčno pogodbo z Microsoftom v skupni ceni 7 milijonov € oz. 122€ na računalnik za nadgradnjo oz. 224€ za svežo namestitev Oken in Pisarne.