Google zaostruje nadzor nad Androidom

Dobro znano je, da je Googlov Android eden izmed bolj odprtih mobilnih operacijskih sistemov, če primerjamo le največje. Imamo npr. še odprtokodni Symbian, a ta razen pri Nokii ne uživa praktično nobene pozornosti, kar se bo še na slabše spremenilo v proti koncu letošnjega in v prihodnjem letu. Kot dokaz za odprtost Googla je potrebno v roke prijeti le nekaj naprav z Androidom, saj tako opazimo velike razlike med uporabniškimi vmesniki in napravami sami, kar je omogočeno prav z odprtostjo sistema.

Vsi večji izdelovalci naprav imajo namreč svoje preobleke, npr. Sense pri HTC-ju, TouchWiz pri Samsungu, MOTOBLUR pri Motoroli, Rachael UI na Sony Ericssonovih Xperiah, itd. Na strojni plati imamo morda še nekoliko večji problem, razporeditev gumbov. Ne le da ima skoraj vsak proizvajalec svoje zaporedje četverice gumbov (domov, menu, nazaj, iskanje), do razlik prihaja celo med različnimi modeli istega proizvajalca, obenem pa nimajo vsi telefoni vseh štirih gumbov. Proti slednjemu se pri Googlu vsaj za tablične naprave borijo s Honeycombom, ki omogoča odpravo prav vseh gumbov, a bo te še vedno podpiral in tako olajšal uporabo na napravah z manjšimi zasloni - na mobilnih telefonih.

Iz industrije oz. od večjega števila predstavnikov pri pomembnejših podjetjih, ki z Googlom sodelujejo pri Androidu, lahko zdaj slišimo, da so se v Mountain Viewu odločili fragmentacijo platforme močno zmanjšati. Po besedah Andyja Rubina, vodje projekta Android, so v pogodbah za uporabo Androida že od samega začetka klavzule, ki naj bi preprečevale fragmentacijo, a jih pri Googlu do sedaj niso uveljavljali. Ob načeloma odprtem operacijskem sistemu se poraja vprašanje, kako bodo pri Googlu dosegli uveljavljaje klavzul? Enostavno, vsem proizvajalcem, ki bodo še naprej uporabljali popolnoma preoblečen operacijski sistem, ne bodo dali zgodnjega dostopa do izvorne kode sistema. V praksi bi to pomenilo, da bi kršitelji ta trenutek na suhem ostali pri uporabi Honeycomba, ki še lep čas ne bo imel izdane izvorne kode. Da je le-ta na voljo ožjim partnerjem seveda kažejo izdelki, kot so Motorolin Xoom, Samsungov Galaxy Tab 10.1 in 8.9, LG-jev G-Slate, itd.

Spreminjanje vmesnika bo sicer še vedno mogoče, a naj bi glede na vire le-te moral pred uporabo potrditi Andy Rubin, sicer grozi prej omenjena sankcija. To je za uporabnike seveda odličen korak, saj je pogosto prav močno spremenjen operacijski sistem podan kot razlog, da mobilni telefoni dobijo eno oz. morda dve nadgradnji operacijskega sistema, preden ga proizvajalci zavržejo. Z večjo kontrolo nad modifikacijami ta razlog kar naenkrat izgine in, čeprav to ni dokončna rešitev (lep primer je Microsoft, kateremu ni uspelo splaviti nadgradnje na isti dan), lahko pomeni rednejše nadgradnje.