Nizozemsko računsko sodišče: Prehod na odprto kodo bi prihranil zanemarljivo

Nizozemsko računsko sodišče (Algemene Rekenkamer) je objavilo poročilo o finančnih posledicah uporabe odprtokodne programske opreme v javni upravi. V njem ugotavljajo, da bi bili prihranki zaradi prehoda zanemarljivi.

Izračunali so, da so izdatki za informatiko lani znašali 2,1 milijarde dolarjev, a so od tega za licence porabili zgolj 88 milijonov evrov, 170 milijonov evrov pa za vzdrževanje programske opreme. Ker je to zelo majhen delež celotne pogače, so zaključili, da prehod ni smiseln zaradi prenizkih prihrankov. Zapisali so še, da ne obstojijo trdni dokazi, da bodo prednosti odprtih standardov postale otipljive.

Vlado in parlament opozarjajo, da se pri snovanju prihodnjih smernic razvoja IT-ja ne smejo ozirati zgolj na številke o načrtovanih prihrankih, saj ti ne bodo znašali toliko, kolikor so kazale prve ocene. Lani so namreč v internem poročilu na vladi ocenili, da bi s prehodom na privarčevali pol milijarde evrov letno. Kasneje so dostop do njega pridobili poslanci, vlada pa ga je umaknila s pojasnilom, da se je zgodila napaka. Kakorkoli, vlada zatrjuje, da novo poročilo računskega sodišča v ničemer ne spreminja postopkov za prehod na odprtokodno programsko opremo, ki tečejo.

Vsi se z novim poročilom ne strinjajo. Jan Stedehouder, znani aktivist na Nizozemskem, pravi, da se je računsko sodišče osredotočilo zgolj na denarne prihranke, ni pa upoštevalo drugih prednosti uporabe odprtokodne programske opreme in odprtih standardov. Kritičen je tudi do dejstva, da so stroške ukinitve obstoječih sistemov prišteli k odprtokodnim programom, kar po njegovem mnenju ni pošteno. Nadalje se jezi nad dejstvom, da so navrgli številko 2,1 milijarde evrov, niso pa povedali, kako je sestavljena.