Našli potopljeno mesto Atlantida?
N/A
15. mar 2011 ob 10:17:26
Atlantida naj bi bila bajeslovna civilizacija in otok nekje na obali Atlanstkega oceana, za časa okoli 9 ali 10 tisoč let pred našim štetjem. Prebivalci naj bi bili vešči pomorščaki in vojaki, ki so osvojili znatne dele zahodne Evrope in severozahodne Afrike, potem pa naj bi v eni nesrečni noči celoten otok skrivnostno izginil v globine morja. Edini pisni vir, ki priča o obstoju otoka, sta Platonova dialoga s Timajem in Kritioson, nastala v 3. stoletju pred Kristusom, oz. celih 9 tisoč let po potopu. Ker otoka nikoli niso našli, so mnogi izrazli dvom v resničnost Platonovih navedb. Mesto bi si lahko bil Platon v celoti izmislil, oz. ga opisal kot primer svoje filozofije o idealni vladavini. Po drugi strani je en kup znanstvenikov označilo mesto kot začetek civilizacije in postuliralo, da so njohove odprave prinesle pisavo, kulturo, arheologijo in drugo znanje kasnejšim civilizacijam po svetu. V 20. stoletju so se skladno z razvojem tehnologije pojavili številni poskusi, da se otok dejansko najde in s tem vprašanje razčisti. Ekipa pod vodstvom Richard Freunda, profesorja arheologije na Univerzi v Hartfordu, Conneticat, ZDA, naj bi našla predvideno lokacijo otoka v močvirjih narodnega parka Doñana v jugozahodni Španiji, severno od mesta Cadiz. Izhodišče za iskanje so bile naselbine v bližnji notranjosti Španije, domnevno plod dela preživelih v katastrofi Atlantide. Potem so postulirali, da je bil otok uničen kot posledica potresa in/ali sledečega tsunamija, za katerega še predobro vemo, da lahko seže tudi več deset kilometrov od obale proti notranjosti. Med vsemi kraji na zahodni obali Španije (Platon je omenjal bližino Gibratalske ožine) so izbrali omenjeni park in teren raziskali z podzemnim radarjem in potapljači. Našli naj bi arheološke ostanke mesta, zdaj pa načrtujejo nadaljne raziskave za potrditev. O celotni ekpediciji je ravno minuli vikend National Geographic predstavil obširni dokumentarec.
Narodni park Doñana je sicer pomembno mokrišče za številne vrste pric, tako domače kot selivke iz Evrope (pozimi) oz. Afrike (poleti); zadnja desetletja pa ta pomembni ekosistem močno ogroža masovni turizem.