Evropska komisija objavila rezultate anket po javnem posvetu o ponovni uporabi informacij javnega sektorja

Evropska komisija je objavila statistike po javnem posvetu, ki so ga pripravili, da bi dobili jasnejšo podobo o tem kaj se s podatki javnega sektorja dogaja in kakšne so želje evrodržavljanov o tem kako naj se v naprej razvija direktiva o ponovni uporabi teh podatkov. Same statistike sicer ne razkrivajo nič presenetljivega.

Anketa razkriva, da imajo informacije javnega sektorja še veliko neizkoriščenega potenciala, po študiji MEPSIR iz leta 2006 znaša trg, ki ga lahko ustvarijo informacije javnega sektorja v Evropi kar 27 milijard evrov. Pomembno dejstvo, ki ga izpostavlja anketa, je nujnost uporabe programsko berljivih formatov (npr. CSV namesto PDF s skeni dokumentov), to namreč izpostavlja kar 83% anketiranih.

Cena ponovne uporabe informacij javnega sektorja je pogosto lahko problem. Kot lahko izveste iz predavanja o Geopediji, je Geodetska uprava RS svojčas neprofitno (!) rabo ortofotov vrednotila kar na 400.000 evrov. Anketirani so mnenja, da je sprejemljivo nadomestilo za dostop do podatkov predvsem pokrivanje stroškov razmnoževanja informacij, predvsem da pa so brezplačni tako za neprofitno kot tudi za komercialno rabo.

Ekskluziva je z vidika dostopa do informacij javnega sektorja tudi problematična in anketiranci so se izrekli, da bi se morala evropska komisija nekaj storiti proti tovrstnim monopolom. Problematične pa so tudi nejasne, dvoumne ali prilagojene licence, ki omejujejo nadaljno rabo podatkov.

Naslednji, 14. sestanek skupine PSI bo 27. januarja, slovenske barve bo zastopala mag. Nina Legat Čož (Zares), vodja Upravne akademije MJU.

Program mini konference (PDF) omenja tudi primer Grčije, ki je za licenciranje javnih podatkov uporabila kar Creative Commons licence in s tem poenostavila pravne omejitve (npr. interpretacija licenc) pri ponovni uporabi informacij javnega sektorja.