Nobelova nagrada za ekonomijo 2010

Danes se je zaključil letošnji cikel razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, ko je Švedska kraljeva akademija znanost v Stockholmu razglasila prejemnike Nobelove nagrade za ekonomijo. Nagrado, ki je v svoji oporoki ni zapustil Alfred Nobel, marveč so jo prvikrat podelili leta 1969 na predlog Švedske narodne banke, prejmejo ekonomisti Peter Diamond z ameriškega MIT-a, Dale Mortensen z ameriške Northwestern University in Christopher Pissarides z London School of Economics and Political Science za svoje delo na področju analize trgov z upoštevanjem frikcij zaradi iskanja.

Klasične teorije ekonomije predpostavljajo, da se igralci na trgu vedejo povsem racionalno in da imajo v vsakem trenutku popoln pregled nad trgom. Kupci in prodajalci bi se tako našli v hipu, cene bi bile tolikšne, da bi povpraševanje natanko ustrezalo ponudbi, tako da bi bile vse proizvodne kapacitete najučinkoviteje izkoriščene. V realnosti popoln trg ovirajo mnoge frikcije ali trenja, kakor poimenujemo težave pri iskanju kupcev in prodajalcev oziroma poslovnih partnerjev nasploh. To se kaže v neoptimalni izkoriščenosti virov, kot je obstoj brezdomcev in neprodanih hiš hkrati.

Od 70. let prejšnjega stoletja so prejemniki letošnje Nobelove nagrade izpopolnjevali model, ki je v obzir vzel tudi stroške iskanja. Raziskave so pokazale dvoje. Prvič, na takem trgu moramo upoštevati zunanje učinke. Tako povečana aktivnost brezposelnega človeka pri iskanju zaposlitve pomeni, da bodo drugi težje dobili zaposlitev in hkrati manj napora za podjetja pri iskanju kadrov. Drugič, klasični model predpostavlja, da je na nereguliranem trgu mogoč le en izid, ki je tudi najučinkovitejši. Stroški iskanja to spremenijo, tako da je možnih več izidov, a le eden je najbolj optimalen - tu bi morala država intervenirati in poskrbeti, da se udejanji prav ta.

Avtorji so skupaj postavili teorijo DMP, ki je dobila ime po inicialkah priimkov, in se rabi za analizo nezaposlenosti, odpiranja delovnih mest in prostih delovnih mest. Ta teorija teoretično pojasnjuje eksperimentalno ugotovljeno Beveridgeovo krivuljo, ki prikazuje odnos med številom prostih delovnih mest in nezaposlenostjo.

S tem se je letošnja bera Nobelovcev izpraznila. Vsi nagrajenci bodo svoje nagrade prejeli 10. decembra na slovesnosti v Stockholmu, kjer bodo dobili tudi čeke v skupni vrednosti 10 milijonov švedskih kron (milijon evrov) za posamezno področje. Prihodnje Nobelove nagrajence bomo dobili oktobra 2011.