Odkrit nov največji genom

Človeška DNK sestoji iz približno treh milijard baznih parov, kar bi v računalniški kodi zasedlo približno 700 MB, upoštevaje, da lahko vsak bazni par predstavimo z dvema bitoma (ker imamo le štiri možnosti: deoksiadenozin, deoksicitidin, deoksigvanozin, timidin). Čeprav je več kot 97 odstotkov DNK neuporabne, v preostanku še vedno najdemo zapisanih okrog 25 tisoč genov. Zdi se kar precej za en CD, kamor bi nas lahko uploadali.

Načeloma velja grob približek, da imajo višje razviti organizmi večji genom (bakterija Escherichia coli ima le štiri milijone baznih parov dolgo DNK), a to ni vedno res. Tako ljudje nimamo največjega genoma, ampak ima mnogo rastlin precej obširnejši dedni material. Znanstveniki Jaume Pellicer, Michael F. Kay in Ilia J. Leitch so v reviji Botanical Journal of the Linnean Society objavili članek z naslovom The largest eukaryotic genome of them all?, v katerem ugotavljajo, da ima redka japonska enokaličnica Paris japonica najdaljši znani genom. S pretočno citometrijo so ugotovili, da meri 149 milijard baznih parov, kar je 15 odstotkov več od dosedanjega rekorderja ribe pljučarice Protopterus aethiopicus.

Velik genom ni nujno evolucijska prednost. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da rastline z ekstremno dolgimi genomi slabše tolerirajo onesnaževanje, klimatske spremembe in počasneje rastejo, ker replikativni ciklus DNK traja dlje.