Razvija se odprtokodni zdravstveni informacijski sistem

V Sloveniji so pred kratkim pričele potekati intenzivne debate o projektu eZdravje, zlasti zaradi sumov nepravilnosti ter seveda razmeroma visoke cene (več kot 130 milijonov EUR).

Zato je za slovensko ministrstvo za zdravje in davkoplačevalce lahko nadvse zanimiva novica iz portala OSOR.eu, da mednarodna skupina strokovnjakov razvija odprtokodni zdravstveni informacijski sistem.

Projekt pa ni v nekih meglenih začetkih, pač pa poteka že kar intenzivno in se celo že uporablja v praksi. Razvijalci iz Brazilije, Nemčije, Grčije in Francije sicer nameravajo razviti popoln sistem za vodenje digitalne zdravstvene kartoteke, vključno s hrambo in upravljanjem osebnih podatkov pacientov, predpisovanjem receptov, zaračunavanjem zdravstvenih storitev, zbiranjem in analizo epidemoloških in različnih statističnih podatkov ter upravljanjem zalog medicinskega materiala.

Projekt Medical je tako usmerjen predvsem v družinsko medicino in zdravstveno varstvo na primarni ravni, vsebuje pa informacijsko podporo tako za standardiziran vnos podatkov o boleznih, kot tudi različnih socio-ekonomskih kazalnikov, kar omogoča osnovo za statistične analize in posledično boljše načrtovanje zdravstvenih politik in preventivo. Med drugim vsebuje tudi "genetski" modul, ki omogoča analizo zdravstvenih tveganj za posameznega pacienta, modul za vnos in analizo podatkov iz analiz krvi, itd.

Soroden projekt pa je projekt Hospital, ki je namenjen informatizaciji bolnišnic. Prva različica programa bo izšla v kratkem, program pa je zasnovan modularno in visoko skalabilen. Oba projekta sta izdana pod odprtokodno GNU GPL licenco.

Gre za obsežen projekt, in razvijalci vabijo vse zainteresirane k sodelovanju na različnih področjih - od prevodov (lokalizacije), ko dodajanja novih funkcionalnosti, testiranja in zagotavljanja kakovosti. Ker seveda ne gre za "običajno" aplikaciji, je seveda smiselno, da pri projektu sodelujejo zlasti posamezne zdravstvene ustanove ali celo države.

Mimogrede, ustrezna informatizacija zdravstva, zlasti pa ustrezen zajem in statistične obdelave podatkov bi lahko dobesedno reševale življenja.

Na vladnih spletnih straneh namreč lahko najdemo zanimiv dokument iz leta 2008, z naslovom Državni program obvladovanja raka v Sloveniji. Dokument navaja kar nekaj ugotovitev, nad katerimi bi se morala zamisliti tako zdravstvena politika, kot tudi javnost.

Navedli bomo dve. Dokument omenja rezultate neke kanadske študije iz leta 2004, kjer so primerjali narativno (opisno) in sinoptično (strukturirano) obliko medicinskega izvida. Izkaže se, da je v primeru opisnega izvida (tak žal prevladuje pri nas) iz izvida mogoče dobiti le dobrih 45% informacij potrebnih za nadaljnje zdravljenje. V primeru sinoptične oblike zapisa (kjer zdravnik izvid napiše tako, da podatke vnese v ustrezen obrazec) pa je iz zapisa mogoče pridobiti 99% potrebnih informacij, poleg tega je takšen izvid mogoče enostavno računalniško in statistično obdelati.

Druga ugotovitev pa je še bolj zaskrbljujoča. Kot namreč ugotavljajo avtorji Državnega programa obvladovanja raka v Sloveniji je leta 1994 je znani nemški patolog, profesor Paul Hermanek, predstavil rezultate analize zdravljenja raka danke v sedmih velikih nemških mestih. Analiza je pokazala, da se - odvisno od ustanove oz. kirurga - verjetnost ozdravitve pacientov giblje od slabih 40% do več kot 80%.

Avtorji omenjenega programa obvladovanja raka pa na strani 77 ugotavljajo odsotnost primerjave kakovosti zdravljenja v različnih slovenskih bolnišnicah ter nasploh glede po posameznih zdravnikih (kirurgih). Tako ni jasno kakšne so stopnje preživetja bolnikov glede na posamezne bolnišnice ali kirurga, kakšne so povprečne ležalne dobe, kakšno je število pooperativnih zapletov, koliko je posegov za katere se kasneje izkaže, da so bili nepotrebni, itd. Bolnišnice so zaradi načina financiranja močno zainteresirane za odpiranje novih programov, kvalitete izvajanja teh programov pa ne izvaja nihče. Ustrezna informatizacija in zlasti statistična obdelava podatkov pa bi hitro privedla do spoznanja katere ustanove ne izpolnjujejo minimalnih standardov zdravljenja.

In če to morda ni v interesu bolnišnic, je gotovo v interesu bolnikov. Vprašanje pa je, ali bomo državljani spoznali, da projekt ustrezne informatizacije zdravstva ni zgolj še ena "korupcijska" zgodba, pač pa prvovrstno politično vprašanje, od katerega so odvisna naša življenja. Dobesedno.