Oblačno računalništvo obče navzoče

V zadnjem času se oblačno računalništvo - s čimer označujemo hranjenje podatkov na oddaljenem mestu, v ogromnih računalniških sistemih tretjih podjetjih (Google, Amazon, Salesforce idr.), tako da so vedno in od povsod dostopni - nezadržno preriva v naš vsakdan. Medtem ko je za domače uporabnike oblačno računalništvo prednost, saj odstranjuje skrb za izdelavo varnostnih kopij podatkov in omogoča hipen dostop od koderkoli, je za podjetja položaj drugačen. Tu stopijo v enačbo varnost in zaščita podatkov, saj si curljanja h konkurenci ne morejo privoščiti. Zato je uvedba oblačnega računalništva v podjetjih predmet žgočih debat.

V podjetju Gomez, ki meri dogajanje na spletu, so izmerili, koliko se podjetja že dandanes opirajo na oblačno računalništvo. Ugotovili so, da precej bolj, kot je mnenje javnosti, in celo precej bolj, kot mislijo sama. Analizirali so 42000 transakcij dnevno v več kot 3000 podjetjih in presenečeno ugotovili, da je v petini vsaj en element transakcije gostuje v Amazonovem oblaku EC2. Večina teh strani ne uporablja Amazona kot glavnega ponudnika gostovanja. Še več, večina jih sploh ne ve za povezavo z Amazonom v obliki oglasnih omrežij, analitike, video novic in drugih storitev, ki so prisotne na njihovih straneh.

Dodajajo, da seveda ni nič narobe z mešanjem lastne vsebine z oblačno, če se seveda vseh kombinacij zavedamo. To je pomembno pri ocenjevanju odzivnosti, saj uporabnika ne zanima, od kod se posamezen element nalaga, važen je le končni hitrostni vtis. Mnogokrat so lahko oblačne vsebine ozko grlo, na kar je treba računati in paziti. Oblaki nudijo mnoge prednosti, med drugim tudi nižje stroške, zato se jih podjetja ne smejo slepo bati, dodajo v Gomezu. Želeli so le oceniti, koliko so oblaki že prodrli v naše življenje.