Takojšnje sporočanje zamira

Pred nekaj leti se je zdelo, da bo takojšnje sporočanje (angl. instant messaging) povozilo vse druge oblike komuniciranja. V nevarnosti je bila elektronska pošta, saj je takojšnje sporočanje še hitrejše in neposrednejše od nje. Le nekaj let pozneje se je položaj popolnoma obrnil. Takojšnje sporočanje se sooča z največjo krizo.

Še leta 2007 so Britanci 17 odstotkov časa na spletu namenili takojšnjemu sporočanju, letos pa je ta številka upadla na pet odstotkov. Rezultate so objavili le nekaj dni po AOL-ovi odprodaji ICQ-ja za 188 milijonov dolarjev, kar je več kot dvakrat manj kot je bila nakupna cena leta 1998. Podatek, ki je ravno tako zgovoren. Do podobnih zaključkov je prišla anketa iz preteklega leta, ki je pokazala, da so Američani v primerjavi z letom 2003 na spletu za komuniciranje prek e-pošte in takojšnjega sporočanja porabili osem odstotkov manj časa. Kaj se je zgodilo?

Nič kaj pretresljivega. Internet in navade uporabnikov so evoluirale. Pojav strani za druženje, kot sta Facebook in Twitter, je storil svoje, saj so lahko ponudile več od MSN-ja, ICQ-ja ali Skypa. Ena glavnih odlik novih strani je njihovo delovanje tudi na drugih mobilnih napravah, medtem ko je takojšnje sporočanje uporabnike priklenilo pred računalnik. Tega se zavedajo tudi podjetja. Microsoft v Windows Visto in Sedmico ni več integriral odjemalca za MSN, Google je zadovoljen s povsem povprečno rabo Google Talka, čeprav podjetje drugod blesti.