Zakaj Apple ne mara Flasha

Matej Huš

30. apr 2010 ob 00:01:31

Največ prahu je takoj po izidu Applovega tabličnega računalnika dvignil Flash. Kakor iPhone in iPod tudi novi iPad ne podpira Flasha, kar je za uporabnike slednjega večji problem kot ostale. Medtem ko sta iPhone in iPod telefon in predvajalnik glasbe, ki sicer nudita vrsto dodatnih funkcij, je iPad tablični računalnik, ki mu je brskanje po spletu osnovna funkcija. Ker splet brez Flasha ni splet, so uporabniki besni, Steve Jobs pa neomajen. Da bi ga bolje razumeli, jim je skušal vse skupaj pojasniti v odprtem pismu.

Takole jih razčlenil svoje argumente.

Odprtost. Apple si prizadeva za odprtost vseh internetnih standardov, kamor sodijo HTML5, CSS in Javascript. Flash je v ekskluzivnem upravljanju Adoba, ki lahko z njim počne, kar ga je volja. Za zdaj so bili benevolentni, a to ne spremeni dejstva, da je Flash v svoji srž zaprt in lastniški.
Video. Čeprav Apple pogosto posluša kritiko, da je uporabnike prikrajšal za video izkušnjo na spletu, je večina posnetkov vidna tudi na iPadu. Format H.264 je že tak, ki ga je mogoče gledati, in v njem so vsebine na YouTube in mnogo drugih priljubljenih straneh.
Zanesljivost in zmogljivost. Flash je po Symantecovih raziskavah eden najpogostejših razlogov za težave računalnikov, poleg tega pa na mobilnih napravah zaradi požrešnosti ne deluje preveč dobro. Apple želi ohraniti iPad zdrav in poskočen.
Avtonomija. Za dekodiranje H.264 obstojijo strojni dekoderji, medtem ko bi se stari Flash moral dekodirati programsko, kar porabi preveč baterije. Novi Flash podpira tudi H.264, a tega brez Flasha podpira tudi iPad.
Touch. Flash je spisan z mislijo na namizne računalnike in miške, ki jih iPad nima. Tako se zanaša na fokus miške in ne na ukaze, ki jih posreduje na dotik občutljiv zaslon.
Adobe poleg tega želi, da bi lahko uporabniki v Flashu pisali aplikacije, ki bi nato tekle na mobilnih napravah, torej tudi iPadu. Apple noče vmesnega člena pri razvoju aplikacij, saj bi tako pisci postali odvisni od funkcij, ki bi se jih Adobe odločil podpreti in ne bi imeli več neposrednega dostopa do operacijskega sistema, če bi uporabljali Flash. Ker je Flash orodje za pisanje aplikacij za več platform, bi po Applovih besedah Adobe dajal prednost delovanju na več platformah hkrati in ne zmogljivosti in optimalnemu izkoriščenju Applove strojne opreme.

Vse skupaj se sliši kar smiselno. Cel traktat je razvijalca aplikacij v Flashu Jesseja Wardena tako razhudil, da je Jobsovo odprto pismo seciral v prafaktorje. Z natančno analizo je naštel 13 laži, ki naj bi jih v pismu natrosil Steve Jobs, in eno polresnico. Z ostalimi točkami se strinja.

Toda najsi psi še tako lajajo, jabolčna karavana gre dalje. Brez Flasha.