Moj prenosnik je lahko tudi seizmograf

Današnji prenosnik so v večini opremljeni z akcelerometri, ki se uporabljajo za varovanje trdega diska. Ob nenadnem pospešku, ki je običajno posledica padca, izključijo trdi disk in s tem preprečijo poškodbe in izgubo podatkov. Raziskovalcem na Univerzi Stanford se je utrnila zamisel, kako te akcelerometre izkoristiti v seizmološke namene.

Ideja je preprosta. Vsi podatki o nenadnih pospeških se shranjujejo in če bi jih posredovali v centraliziran sistem, bi dobili dober pregled nad potresno aktivnostjo na svetu. Vse skupaj je s petdesetdolarskim USB-merilnikom moč prenesti tudi na namizne računalnike. Tako so v okviru projekta Quake-Catcher Network spisali program, ki teče v ozadju računalnika in odčitava podatke akcelerometrov. Vse podatke pošilja v Stanford, kjer s statistiko izločijo naključno premetavanje in butanje prenosnikov, tako da ostanejo le sunki, ki jih je na istem področju ob istem času zaznalo veliko število prenosnikov. To so potresi.

Senzorji v prenosnikih niso tako zanesljivi kot profesionalni seizmografi, ki zaznajo potrese z magnitudo manj kot 1,0. Tele računalniške imitacije zaznajo šele potrese magnitude 4,0 ali več, kar pomeni zmerno šibko tresenje tal. To je kar huda omejitev, a po drugi strani so ti podatki zastonj, medtem ko konvencionalen seizmograf stane med pet in deset tisoč dolarji, ki so poleg tega razmeščeni v najboljšem primeru 10 do 20 km narazen, kar izgubi fino strukturo podatkov.

Doslej v projektu sodeluje 1000 ljudi iz 61 držav. Preden bo nova tehnologija omogočala poceni napovedovanje potresov z zaznavo predpotresnih sunkov, bo preteklo še mnogo vode, a začetki so obetavni. Avtorji projekta upajo, da bodo uspeli v pritegniti vsaj 10.000 uporabnikov.