Identifikacija uporabnikov z analizo mikrobne kulture na tipkovnicah

Nič kaj presenetljivo ni dejstvo, da so tipkovnice in miške eni izmed najbolj umazanih predmetov, če z umazanostjo mislimo pestrost in količino bakterij, ki rastejo na njih. Že domače tipkovnice so pravo leglo, medtem ko so javne bolj podobne živalskemu vrtu, o čemer se zlahka prepriča vsak bruc na osnovnem kurzu mikrobiologije (straniščna školjka pa je predsodkom navkljub eno izmed čistejših okolij). Znanstveniki so zato razmišljali, ali bi lahko iz brisov tipkovnic in mišk vzgojili reprezentativne mikrobne kulture, ki bi omogočale identifikacijo glavnega uporabnika. Izkazalo se, da je to mogoče.

Logika je zelo preprosta, izvedba pa dosti manj. Vsak človek ima na koži bogat ekosistem bakterij, ki mu je edinstven. To ne pomeni, da ima unikatne seve, marveč da ima vsak človek drugačno sestavo in razmerje med bakterijskimi kulturami na svoji koži. Z delom se te prenesejo na tipkovnice in miške, tako da bi jih v principu lahko povezali z uporabniki.

Ugotovili so, da lahko izolirajo v povprečju 1400 bakterijskih zaporedij DNK, ki so v visoki korelaciji s tistimi na koži posameznika. Bakterije se niti po dveh tednih na -20 °C ali sobni temperaturi na tipkovnicah ne spremenijo v taki meri, kot so različne kulture med ljudmi že na začetku. To pomeni, da lahko tudi po daljšem času neuporabe s tipkovnic in mišk izoliramo sledi, ki četudi nimamo DNK uporabnika, lahko vodijo do uspešne identifikacije uporabnika. Raziskovalci poudarjajo, da je tehnika še v povojih in da je do praktične uporabe še dolga pot, zanesljivosti klasičnih analiz DNK s PCR pa verjetno ne bo nikoli dosegla. Še vedno pa velja skrbeti za higieno svojih tipkovnic in mišk, ki vam bodo hvaležne za občasno sončenje (UV dobro pobije mikrobe) in etanolno kopel. Več o tem.